V Sloveniji, tako kot tudi v številnih drugih državah, je močno prisotna tako imenovana “mokra kultura”. Alkohol večina ljudi dojema kot nekaj povsem normalnega in je v slovenski tradiciji pogost spremljevalec različnih družabnih dogodkov: rojstvo, smrt, poroka, rojstni dan, praznik, uspehi športnikov, zabave, žalost, jeza … Iskanje razlogov za nazdravljanje posamezniku tako navadno ne vzame preveč časa.
Moramo pa se zavedati, da je alkohol droga ter na človeško telo deluje opojno, škodljivo in povzroča zasvojenost. Alkohol je peti najpomembnejši dejavnik tveganja za izgubljena leta zdravega življenja (poleg dejavnikov, kot so tobak, poškodbe, depresija, demenca itd.). Njegova škodljiva raba prizadene posameznika (povzroči na primer slabše počutje, poslabšanje zdravja, težave v odnosih in na delovnem mestu, prometne, delovne in druge nezgode), vpliva na družino (slabši odnosi ali nasilje, težave v duševnem zdravju), širšo okolico (težave na delovnem mestu, konfliktnost v odnosih, kriminal) ter družbo (slabše zdravje prebivalstva, prezgodnje smrti, izguba prihodka zaradi zmanjšane učinkovitosti, stroški zdravljenja, stroški dela policije, centrov za socialno delo …).
Njegovi škodljivi učinki se pokažejo pri vseh ljudeh, še posebej pa so občutljivi otroci in mladostniki ter nerojeni otroci, če mati pije alkohol med nosečnostjo. V času nosečnosti lahko namreč pride do telesnih in duševnih motenj v razvoju otroka (na primer alkoholni fetalni sindrom, trajne telesne in duševne poškodbe). Tudi med dojenjem alkohol prehaja v materino mleko in tako škodljivo vpliva na otroka.
Otroci in mladostniki so ogroženi tudi zato, ker je nevarnost za razvoj zasvojenosti odvisna od starosti ob začetku pitja alkohola – čim mlajša, kot je oseba, ko začne piti, večja je nevarnost za razvoj zasvojenosti in telesnih bolezni. Ob tem je še posebej zaskrbljujoče dejstvo, da je alkohol tudi za mladoletne zelo enostavno dostopen v trgovinah. Številni skriti nakupi so namreč razkrili, da lahko slednji kar v 88 % primerov brez težav kupijo alkoholne pijače.
Pitje alkohola poleg zasvojenosti povzroča različne telesne bolezni, med drugim tudi srčno-žilna obolenja. Vpliv alkohola na srčno-žilne bolezni je negativen, zlasti škodljivo je opijanje. Alkohol kvari srčno mišico, vpliva na srčni ritem in povzroča aritmije, zvišuje krvni tlak in maščobe v krvi, povečuje telesno težo ter poveča tveganje za možgansko kap zaradi krvavitve.
Prav tako alkohol škodljivo deluje na celotno telo in povzroča nevrološka obolenja ter nekatera rakava obolenja, kot so rak dojke, ustne votline, žrela, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke. Tveganje za raka se pomembno zmanjša, če alkohola ne pijemo. Več o povezavi med pitjem alkohola in rakom si lahko preberete v naši informativni brošuri, ki smo jo izdali pred kratkim.
Alkohol poleg tega vsebuje veliko energije in prispeva k vnosu praznih kalorij, zato lahko vpliva na debelost in povečan obseg pasu. Pitje vina ni ustrezen vir pomembnih hranil in s prehranskega vidika ni potrebno (niti zaželeno).
Alkohol je povezan tudi z več poškodbami, samomori in umori, prometnimi in delovnimi nesrečami ter več odsotnostmi z dela. Zaradi alkohola se soočamo s porastom nasilja, duševnih stisk, psihiatričnih bolezni, več je socialne izključenosti, revščine …
Program SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) med drugim opozarja, da v Sloveniji vsak dan zaradi razlogov, povezanih izključno z alkoholom, umrejo tri osebe, deset pa jih je hospitaliziranih. Skupaj s smrtmi zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani vozniki, vsako leto povprečno umre več kot 725 oseb. Vse to so povsem nepotrebne smrti, ki bi jih lahko preprečili. Če k temu prištejemo še vse smrti zaradi bolezni, ki so posledica prekomerne rabe alkohola, naj bi bilo takih smrti v Sloveniji skoraj 2000 letno.
V Sloveniji je problematika glede pitja alkohola torej resnično zaskrbljujoča, saj je alkohol velik družbeni, zdravstveni in ekonomski problem. Škoda, ki jo povzroči alkohol, namreč predstavlja tudi veliko finančno breme za državo. Ocena zdravstvenih stroškov v Sloveniji v povprečju znaša 147 milijonov evrov letno. Če k temu prištejemo še stroške zaradi prometnih nesreč, nasilja v družini, kriminala, zmanjšane produktivnosti ipd., je groba ocena stroškov kar 228 milijonov evrov letno.
Zaključimo lahko, da kakršno koli pitje alkohola pomeni grožnjo za zdravje in blagostanje tako posameznika kot tudi njegove družine, ožje in širše okolice ter celotne družbe.
Pripravljeno v sodelovanju z Jasno J. Petrovčič, prof. zdravstvene vzgoje, dipl. med. sestro, vodjo Posvetovalnice za srce Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije