O kroničnih nenalezljivih boleznih

Kronične nenalezljive bolezni (KNB) so najpogostejši vzrok smrti in invalidnosti na svetu, povzročijo namreč kar do 80 % vseh smrti.

Kronične nenalezljive bolezni, poznane tudi kot kronične bolezni, so običajno dolgotrajne in nastanejo kot posledica kombinacije genetskih, fizioloških, okoljskih in vedenjskih dejavnikov. Glavne skupine KNB so bolezni srca in ožilja (kot so srčni napadi in možganske kapi), rak, kronične bolezni dihal (kot so kronična obstruktivna pljučna bolezen in astma) in sladkorna bolezen. KNB se ne prenašajo z osebe na osebo.

  • vsako leto po svetu zaradi KNB umre 41 milijonov ljudi
  • vsako leto zaradi KNB umre 15 milijonov ljudi, v starostni skupini od 30 do 69 let
  • 86 % prezgodnjih smrti zaradi KNB se zgodi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki
  • večino KNB je mogoče preprečiti
  • do leta 2025 naj bi se globalno breme KNB povečalo za 17 %

V preteklosti so KNB veljale za bolezni bogatih in starejših, danes pa kar štiri petine ljudi s KNB živi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. KNB so eden glavnih vzrokov revščine in močna ovira za gospodarski in družbeni razvoj, razlog za nastanek teh bolezni pa so največkrat izpostavljenost tobačnemu dimu, nezdrava prehrana, telesna neaktivnost in uporaba alkohola.

Kdo je v nevarnosti za takšne bolezni?

KNB prizadenejo ljudi vseh starostnih skupin, regij in držav. KNB so pogosto povezane s starejšimi starostnimi skupinami, vendar raziskave kažejo, da se 15 milijonov vseh smrtnih primerov, pripisanih KNB, zgodi med 30. in 69. letom starosti. Otroci, odrasli in starejši so tako vsi ranljivi za dejavnike tveganja, ki prispevajo k razvoju KNB, bodisi predvsem zaradi nezdrave prehrane, telesne neaktivnosti, izpostavljenosti tobačnemu dimu ali uporabe alkohola.

Kronične nenalezljive bolezni lahko prizadenejo ljudi vseh starosti

Dejavniki tveganja

Spremenljivi dejavniki vedenjskega tveganja

Spremenljiva vedenja, kot so uporaba alkohola, telesna neaktivnost, nezdrava prehrana in uporaba alkohola so glavna vedenja, ki povečujejo tveganje za KNB. Vsa ta vedenja so spremenljiva in imamo moč na njih vplivati oziroma jih spremeniti.

  • Tobak vsako leto povzroči več kot 7,2 milijona smrti (vključno z osebami izpostavljenimi pasivnemu kajenju), ta številka pa naj bi se v prihodnosti še izrazito povečala.
  • 4,1 milijona smrti letno lahko pripišemo prekomernemu vnosu soli/natrija.
  • Več kot polovica od 3,3 milijona smrti zaradi uporabe alkohola je posledica KNB, vključno z rakom.
  • 1,6 milijona smrtni letno lahko pripišemo nezadostni telesni aktivnosti.

Presnovni dejavniki tveganja

Presnovni dejavniki tveganja prispevajo k štirim ključnim presnovnim spremembam, ki povečujejo tveganje za KNB:

  • povišan krvni tlak,
  • prekomerna telesna teža,
  • hiperglikemija (povišana raven glukoze v krvi) in
  • hiperlipidemija (visoka vsebnost maščob v krvi).

Vodilni presnovni dejavnik je povišan krvni tlak, kateremu pripisujemo 19 % svetovnih smrti.

Finančno breme KNB

Poročilo iz leta 2011, ki sta ga v sodelovanju pripravila Svetovni gospodarski forum in Harvardska šola javnega zdravja, kaže resnost finančnega bremena KNB. Opredeljuje nevarnost petih glavnih skupin KNB (bolezni srca in ožilja, kronične bolezni dihal, rakava obolenja, sladkorna bolezen in duševne motnje) za razvoj gospodarstva. Finančna in socialna obremenitev KNB je ogromna, finančna vlaganja v lajšanje tega bremena pa so razmeroma majhna. Svetovna zdravstvena organizacija ponuja najbolj učinkovite prakse in ukrepe na področju nižanja bremena KNB, ki ne zagotavljajo le finančne donosnosti teh ukrepov, temveč tudi zdravstvene in socialne koristi.

Revščina je tesno povezana s KNB. Osebe iz ranljivih in socialno ogroženih skupin zbolevajo in umirajo mlajši kot ljudje z višjimi prihodki, predvsem zato, ker obstaja večja verjetnost, da bodo izpostavljeni škodljivim izdelkom, kot je npr. tobak, ali nezdravim praksam ter imajo omejen dostop do zdravstvenih storitev.

Preprečevanje in nadzorovanje KNB

Pomemben način nadzorovanja KNB je osredotočanje na zmanjševanje dejavnikov tveganja. Za države in druge relevantne deležnike obstajajo poceni rešitve za zmanjšanje pogostih spremenljivih dejavnikov tveganja. Spremljanje napredka in trendov KNB ter njihovega tveganja je pomembno za usmerjanje politike in prednostnih nalog. Da bi zmanjšali vpliv KNB na posameznike in družbo, je potreben celovit pristop, ki zahteva sodelovanje vseh sektorjev, vključno z zdravstvenim, finančnim, prometnim, izobraževalnim, kmetijskim in drugimi.

Naložbe v boljše upravljanje KNB so ključnega pomena. Obvladovanje KNB vključuje odkrivanje, presejanje in zdravljenje teh bolezni ter zagotavljanje dostopa do paliativne oskrbe ljudem v stiski. Bistvene intervencije z visokim učinkom lahko dosežemo preko primarne zdravstvene oskrbe z namenom krepitve odkrivanja in pravočasnega zdravljenja. Raziskave kažejo, da so to odlične naložbe, saj lahko, če so pacientom na voljo dovolj zgodaj, zmanjšajo stroške zdravljenja ali pa bolezen celo preprečijo.

Najpogostejše oblike KNB

V nadaljevanju so predstavljene najpogostejše oblike KNB, to so rak, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, kronične bolezni dihal in duševne motnje.

RAK

Rak je izraz, ki se uporablja za skupino bolezni, ki lahko prizadenejo katerikoli del telesa. Poznamo jih tudi kot maligni tumorji in novotvorbe. Določilna značilnost raka je hitra nenormalna rast celic, ki lahko napade sosednje dele telesa. Glavni vzrok smrti zaradi raka je razširjanje teh celic na organe.

Najpogostejše vrste raka globalno gledano so:

  • pljučni rak (1,4 milijona smrtnih primerov letno),
  • rak želodca (737.000 smrtnih primerov letno),
  • rak jeter (695.000 smrtnih primerov letno),
  • rak debelega črevesa (609.000 smrtnih primerov letno) in
  • rak dojk (458 smrtnih primerov letno).
Zdrava prehrana lahko pomaga pri preprečevanju nastanka raka

Več kot 30 % primerov raka je mogoče preprečiti s spremembo vedenja in načina življenja. Glavni dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo, so:

  • nezdrava prehrana, uporaba tobaka, telesna neaktivnost in uporaba alkohola;
  • okužbe, ki povzročajo raka, na primer HPV (povečuje možnost nastanka raka materničnega vratu) HBV (rak jeter), Helicobacter Pylory (rak želodca);
  • okoljska in poklicna izpostavljenost rakotvornim snovem.

Številni najpogostejši raki (rak dojk, materničnega vratu, ustne votline, debelega črevesa in danke) omogočajo cenovno dostopno in preprosto zgodnje odkrivanje s presejalnimi testi, ki imajo veliko možnosti za okrevanje, če se rak diagnosticira v zgodnji fazi in se zagotovi ustrezno zdravljenje.

Zdravljenje vključuje vrsto posegov, vključno s psihosocialno podporo, kirurškimi posegi, radioterapijo in kemoterapijo, katerih namen je ozdraviti bolezen ali znatno podaljšati življenje, hkrati pa izboljšati kakovost življenja bolnikov.

BOLEZNI SRCA IN OŽILJA

Srčno-žilne bolezni je skupina motenj srca in ožilja, ki vključujejo:

  • koronarno bolezen srca (ki vpliva na krvne žile, ki oskrbujejo srčno mišico),
  • cerebrovaskularno bolezen (ki prizadene krvne žile, ki oskrbujejo možgane),
  • periferno arterijsko bolezen (ki prizadene krvne žile, ki oskrbujejo roke in noge),
  • revmatično bolezen srca (poškodba srčne mišice in srčnih zaklopk zaradi revmatične mrzlice),
  • prirojene srčne napake (deformacije srčne strukture, ki obstajajo ob rojstvu) in
  • globoko vensko trombozo ter pljučno embolijo (krvni strdki v venah nog, ki se lahko odmikajo in selijo v srce in pljuča).

Bolezni srca in ožilja (BSO) so razlog za največje število smrti po vsem svetu. Leta 2008 je zaradi teh bolezni po svetu umrlo 17,3 milijona bolezni, kar predstavlja 30 % vseh svetovnih primerov smrti.

Bolezni srca in ožilja

Ocenjuje se, da je vzrok za 7,3 milijona smrtnih primerov koronarna bolezen srca, za 6,2 milijona smrti pa možganska kap. Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, naj bi se število smrtnih primerov BSO do leta 2030 zvišalo na 23,3 milijona, predvsem na račun srčnih infarktov in možganskih kapi.

Zgodnje odkrivanje visokega tveganja za BSO v okolju primarne zdravstvene oskrbe nudi možnost cenovno ugodnega zdravljenja za preprečevanje srčnih infarktov in možganskih kapi. Osebe, ki so preživele srčni infarkt ali možgansko kap, imajo visoko tveganje za ponovitev bolezni, kar pa je mogoče zmanjšati s kombinacijo primernih zdravil.

Za zdravljenje BSO so včasih potrebne kirurške operacije z različno zapletenostjo – od obvoda koronarne arterije do presaditve srca in operacij srca. Za zdravljenje nekaterih BSO so potrebni tudi medicinski pripomočki. Dejavniki večjega tveganja za BSO vključujejo revščino, stres in dedne dejavnike. Ključni dejavnik tveganja pa je visok krvni tlak ali hipertenzija, kar prizadene eno od treh odraslih oseb. Pogosto ga imenujemo »tihi morilec«, saj se ga mnogo ljudi ne zaveda, povzroči pa 9,4 milijonov smrti vsako leto, od tega 51 % smrti zaradi možganske kapi in 45 % smrti zaradi koronarne srčne bolezni.

Večino bolezni srca in ožilja je mogoče preprečiti z odpravljanjem dejavnikov tveganja, kot je nekajenje in izogibanje pasivnemu kajenju, skrb za zdravo prehrano in zdravo telesno težo, vzdrževanje redne telesne aktivnosti, zniževanje krvnega tlaka, preprečevanje in nadziranje sladkorne bolezni ter ohranjanje nizke ravni lipidov v krvi.

Odhodki za BSO se med državami razlikujejo, vendar večina držav za zdravljenje teh bolezni porabi 8 do 22 % svojega zdravstvenega proračuna. Te stroške bi lahko znatno zmanjšali s politikami, ki ustvarjajo okolja, ki omogočajo, da so zdrave odločitve dostopne, cenovno dosegljive in trajnostne.

Primeri stroškovno učinkovitih posegov za zmanjševanje pojavnosti BSO vključujejo:

  • izvajanje celovitih politik nadzora nad tobakom,
  • obdavčitev živil z visokim odstotkom maščob, sladkorja in soli,
  • grajenje infrastrukture za hojo in kolesarjenje za povečanje telesne aktivnosti,
  • zagotavljanje zdrave šolske prehrane otrokom.

SLADKORNA BOLEZEN

Sladkorna bolezen je ena najpogostejših KNB na svetu. Vsako leto več ljudi živi s to boleznijo, ki bolnikom lahko povzroča resne zdravstvene zaplete. Kljub resnosti te bolezni, se približno polovica bolnikov ne zaveda, da ima sladkorno bolezen.

V večini držav z visokimi dohodki se sladkorna bolezen nahaja med petimi najpogostejšimi vzroki smrti. Leta 2019 je sladkorno bolezen imelo 463 milijonov odraslih (vsaka enajsta odrasla oseba), brez uvajanja učinkovitih programov preprečevanja in obvladovanja pa naj bi se to število do leta 2040 povečalo na 642 milijonov.

Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni na svetu.

Sladkorna bolezen je kronično stanje, ki se pojavi, ko telo ne more proizvesti dovolj inzulina ali inzulina ne more uporabljati, in se diagnosticira z opazovanjem povišanih ravni glukoze v krvi. Inzulin je hormon, ki se proizvaja v trebušni slinavki in je odgovoren za prenos glukoze iz krvnega obtoka v telesne celice, kjer se glukoza porablja za nastanek energije. Pomanjkanje ali neučinkovitost inzulina pri osebi s sladkorno boleznijo pomeni, da glukoza še naprej kroži v krvi. Sčasoma posledično visoke ravni glukoze v krvi (znane kot hiperglikemija) povzročajo poškodbe številnih tkiv v telesu, kar vodi v razvoj motenj in nevarnih zdravstvenih komplikacij.

  • Le ena tretjina držav z nizkimi in srednjimi dohodki ima v osnovnih zdravstvenih ustanovah na voljo najosnovnejše tehnologije za diagnosticiranje in upravljanje diabetesa.
  • Približno 65 milijonov ljudi po svetu s sladkorno boleznijo tipa 2 potrebuje inzulin, a le polovica jih ima dostop, predvsem zaradi visokih cen.
  • Vsi ljudje s sladkorno boleznijo tipa 1 potrebujejo inzulin za preživetje.
  • Sladkorna bolezen je v letu 2019 povzročila 4,2 milijona smrti po svetu.
  • Stopnje umrljivosti zaradi sladkorne bolezni so se od leta 2000 povečale za 5 %.

Poznamo tri glavne tipe sladkorne bolezni:

Sladkorno bolezen tipa 1 povzroča avtoimunska reakcija, pri kateri obrambni sistem telesa napada celice, ki v trebušni slinavki proizvajajo inzulin. Posledično telo ne more več proizvajati inzulina, ki ga potrebuje. Bolezen lahko prizadene osebe katere koli starosti, vendar se običajno pojavi pri otrocih ali mlajših odraslih. Z vsakodnevnim jemanjem inzulina, rednim spremljanjem glukoze v krvi in vzdrževanjem zdrave prehrane ter življenjskega sloga, lahko ljudje s sladkorno boleznijo tipa 1 živijo normalno in zdravo življenje. Število oseb, ki razvijejo sladkorno bolezen tipa 1, narašča, razlogi za to pa so še vedno nejasni, vendar so lahko posledica sprememb v okoljskih dejavnikih tveganja in/ali virusnih okužb.

Nosečnostna sladkorna bolezen (gestacijski diabetes)

Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša vrsta diabetesa. Običajno se pojavi pri odraslih, vse pogosteje pa je opazna pri otrocih in mladostnikih. V državah z visokimi dohodki ima tip 2 do 91 % odraslih bolnikov  s sladkorno boleznijo. Pri tej obliki bolezni telo lahko proizvaja inzulin, vendar ga ne more uporabljati učinkovito. Sčasoma lahko koncentracija inzulina postane nezadostna, to pa vodi do visokih ravni glukoze v krvi. Mnoge osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 se še dolgo časa ne zavedajo svojega stanja, saj so simptomi običajno manj izraziti kot pri tipu 1 in lahko trajajo leta, preden jih prepoznamo. Čeprav natančni vzroki razvoja tipa 2 niso znani, obstaja več pomembnih dejavnikov tveganja. Najpomembnejši so odvečna telesna teža, telesna neaktivnost in slaba prehrana. Število ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 po vsem svetu hitro narašča, ta porast je povezan s staranjem prebivalstva, gospodarskim razvojem, naraščajočo urbanizacijo, manj zdravo prehrano in zmanjšano telesno aktivnostjo.

Nosečnostna sladkorna bolezen (gestacijski diabetes) prizadene nosečnice v 1 od 7 rojstev. Gre za povišane koncentracije glukoze v krvi nosečnic, kar se po navadi pojavi od 24. tedna nosečnosti naprej. Nosečnice imajo v tem primeru višje tveganje za neugodne izide nosečnosti. Gestacijski diabetes običajno izgine po rojstvu otroka, vendar imajo te ženske večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 ali za ponovni razvoj nosečnostne sladkorne bolezni v naslednjih nosečnostih. Dojenčki, rojeni materam s sladkorno boleznijo tipa 2, imajo tudi višje tveganje za razvoj diabetesa tipa 2 v najstniških letih ali v zgodnji odraslosti.

KRONIČNE BOLEZNI DIHAL

Kronične bolezni dihal (KBD) opisujejo vrsto bolezni dihalnih poti in drugih struktur pljuč. Vključujejo astmo, respiratorne alergije, kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), sindrom obstruktivne apneje v spanju (ASAS) in pljučno hipertenzijo.

Na svetu je 235 milijonov ljudi diagnosticiranih z astmo. Je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih, prizadene pa tudi odrasle. Vzroki astme in razlogi njene naraščajoče razširjenosti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki niso dobro razumljeni.

64 milijonov ljudi trpi za KOPB, 90 % teh živi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Število smrtnih primerov zaradi KOPB naj bi se v naslednjih letih povečalo za več kot 30 %. Svetovna zdravstvena organizacija predvideva, da bo do leta 2030 to postal tretji največji vzrok smrti na svetu. Skoraj 3 milijarde ljudi se za kuhanje, ogrevanje in svetlobo zanaša na trdno gorivo, kar jih izpostavlja nevarnemu onesnaževanju zraka v zaprtih prostorih, kar vsako leto povzroči približno 2 milijona smrti po svetu. Prah in kemikalije (hlapi, plini in dražilne snovi) ter tobačni dim so glavni dejavniki tveganja za KBD.

Kronične bolezni dihal

Glavni dejavniki tveganja za KBD so dobro znani. Zmanjšanje teh tveganj lahko prepreči ali zmanjša vpliv teh bolezni. Na primer:

  1. Nadzor nad tobakom. Neposredna ali posredna izpostavljenost tobačnemu dimu je glavni dejavnik tveganja za vse bolezni dihal, pa tudi druge KNB, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, rakom in sladkorno boleznijo. Učinkovita tobačna zakonodaja je bistvenega pomena za vsako strategijo preprečevanja KBD.
  2. Zdravje pri delu. Preventivni ukrepi, kot sta primerno prezračevanje in zgodnje odkrivanje, so ključnega pomena za naslavljanje poklicnih pljučnih bolezni.
  3. Kakovost zraka v zaprtih prostorih in na prostem. Primerna zakonodaja lahko ščiti kakovost zraka na delovnih mestih, javnih krajih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanovah ter na javnem prevozu. Obenem je potreben nadzor zraka za zmanjšanje in odpravi izpostavljenosti industrijskim emisijam, prometu, ipd.
  4. Prehrana. Kažejo se povezave med KBD in prehrano, zato obstaja verjetnost, da se bodo za preprečevanje KBD razvile prehranske strategije, združljive s tistimi, ki že obstajajo za nadzor koronarne srčne bolezni, sladkorne bolezni in raka.
  5. Zgodnje življenje. Raziskave kažejo, da otrokovo zdravje v prvem letu življenja vpliva na nadaljnje zdravje dihal. Kajenje mater med nosečnostjo negativno vpliva na pljučno funkcijo otroka ob rojstvu.

DUŠEVNO ZDRAVJE IN NEVROLOŠKE MOTNJE

Duševne motnje vsako leto prizadenejo na milijone ljudi po svetu. Pogosto se pojavljajo sočasno z drugimi KNB. Nekatere duševne motnje je mogoče preprečiti z zmanjšanjem pogostih dejavnikov tveganja za KNB, vendar jih je na splošno težje ozdraviti.

Duševne in nevrološke motnje, različne po težavah in simptomih, vplivajo na misli, čustva, vedenje in odnose. Nevrološke in duševne motnje, na primer depresija, demenca, avtizem, epilepsija in shizofrenija, se lahko pojavijo samostojno, pogosto pa se pojavijo sočasno z drugimi KNB. Duševne motnje predstavljajo širok spekter motenj, ena najpogostejših pa je depresija.

Dejavniki tveganja za duševne in nevrološke motnje vključujejo genetiko, višjo starost, uživanje tobaka, uživanje drog in alkohola, nezdravo prehrano in telesno neaktivnost. Okoljska izpostavljenost, kot sta onesnaženje in poškodbe lobanje, prav tako ogroža posameznike.

Duševne motnje

Depresija

  • Ocenjuje se, da ima približno 350 milijonov ljudi po svetu depresijo.
  • Približno 10 % nosečnic in 13 % žensk, ki so pravkar rodile, se soočajo z duševnimi motnjami, najpogosteje z depresijo. V državah v razvoju so ti odstotki še višji in segajo do 15 % med nosečnostjo in 19 % po rojstvu otroka.
  • Po vsem svetu ima 10 – 20 % otrok in mladostnikov duševne motnje.
  • Polovica vseh duševnih bolezni se začne do 14. leta, tri četrtine pa do sredine 20. let.

Depresija lahko ovira prihodnji osebnostni razvoj, zdravje, izobraževanje in zaposlitev. Hudi primeri depresije lahko privedejo do samomora. 75 % samomorov se zgodi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, vendar se da samomore ob učinkoviti strategiji, kot so zgodnje odkrivanje, zdravljenje in stalna podpora, preprečiti.

Demenca

Od leta 2015 je bilo po svetu ocenjenih 47,5 milijona ljudi z demenco. Pričakuje se, da se bo v prihodnosti to število še povečevalo.

Demenca je vrsta degenerativnih možganskih sindromov, ki negativno vplivajo na več kognitivnih procesov, vključno s spominom, vedenjem in obdelavo ter nadzorom čustev. Obstaja več oblik demence, najpogostejša vrsta pa je Alzheimerjeva bolezen. Ta povzroči uničenje možganskih celic in s tem povezanih živcev ter moti funkcije nevrotransmitorjev. Ogrožen je predvsem spominski del možganov. Z napredovanjem bolezni se posameznikova sposobnost komuniciranja, razmišljanja in pomnjenja poslabša.


Viri:

Svetovna zdravstvena organizacija

NCD Alliance

Union for International Cancer Control

American Cancer Society

World Cancer Research Fund International

World Diabetes Day

Alzheimer’s Disease International