Alkohol je v Sloveniji močno prisoten v vsakdanjem življenju, hkrati pa predstavlja enega pomembnejših izzivov za zdravje in dobrobit družbe. V okviru pobude Alkoholni semafor 2026 smo v sodelovanju z Zavodom VOZIM želeli odpreti prostor za razmislek o tem, kakšno vlogo ima alkohol v naši družbi in kako ga naslavljajo politični odločevalci. S pomočjo vprašalnika smo zbrali stališča političnih strank o ključnih ukrepih na področju alkoholne politike in tako omogočili boljši vpogled v njihove usmeritve. Ta se močno dotika mladih, saj so prav oni pogosto najbolj izpostavljeni vplivom družbenega okolja. Tako smo javnosti, še posebej mladim, omogočili vpogled v oblikovanje politik, ki vplivajo na njihovo okolje, hkrati pa odprli vprašanje, kakšno družbo želimo soustvarjati v prihodnje.
Rezultati kažejo, da večina sodelujočih strank prepoznava, da oglaševanje alkohola prispeva k njegovi normalizaciji in da alkoholna industrija tveganj pogosto ne izpostavlja dovolj jasno. Hkrati se večina strinja, da je alkohol mladim relativno enostavno dostopen, kar pomeni, da okolje, v katerem odraščajo, še vedno spodbuja njegovo rabo.
Ena glavnih ugotovitev je, da na deklarativni ravni med sodelujočimi strankami obstaja precejšnje soglasje. Vse stranke se strinjajo, da mora imeti javno zdravje prednost pred ekonomskimi interesi, da je preventiva zelo pomembna ter da alkohol vpliva na razvoj bolezni, vključno z rakom. Prav tako obstaja jasno soglasje glede nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola.
Razlike pa se pojavijo pri konkretnih ukrepih. Pri vprašanjih, kot so omejevanje oglaševanja, cenovna politika ali zmanjševanje dostopnosti alkohola, so stališča precej bolj razdeljena. To kaže na razkorak med prepoznavanjem problema in pripravljenostjo za njegovo sistemsko reševanje.
Na podlagi zbranih odgovorov smo oblikovali in slovenskim političnim strankam posredovali predloge za naslednje korake, ki vključujejo strožje omejevanje oglaševanja alkohola, uvedbo jasnih zdravstvenih opozoril ter ukrepe za zmanjšanje dostopnosti alkoholnih pijač. Pri tem smo poudarili, da morajo biti rešitve oblikovane v sodelovanju s stroko, nevladnimi organizacijami in mladimi, saj lahko le tako vodijo v dejanske spremembe.
