Večina Slovencev pozna škodljive posledice rabe alkohola, le peščica pa bi jih znala našteti znake in simptome spektra fetalnih alkoholnih motenj (FASD). Tudi v svetu zdravstva precej primanjkuje poznavanja te tematike, saj so te motnje ene izmed najredkeje diagnosticiranih.
Kaj sploh je FASD? Kratica FASD stoji za spektrom fetalnih alkoholnih motenj, kar je skupen izraz za paleto prirojenih fizičnih, duševnih in razvojno-vedenjskih motenj pri otroku, ki nastanejo kot posledica izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom. Spekter je krovni izraz za motnje, kot je fetalni alkoholni sindrom (FAS), ki je tudi najtežja oblika, poleg tega pa v spekter spadajo še delni FAS, z alkoholom povezane nevrorazvojne motnje, fetalni alkoholni učinki in prirojene napake, povezane z alkoholom.
Izpostavljenost še nerojenega otroka alkoholu škodljivo vpliva na rast in razvoj zarodka, kar povzroča trajne in nepopravljive poškodbe pri otroku. Te se odražajo v fizični obliki – temeljne značilnosti so zaostanek v rasti, značilne obrazne poteze in prizadetost možganov v strukturi ter tudi funkciji. Poleg tega se bolezen odraža tudi v duševnih in vedenjskih motnjah otroka, kot so na primer težave z mentalnim zdravjem, avtizem ali ADHD, ter nevrološko-kognitivnih motnjah funkcij, od katerih so najpogostejše težave z učenjem, spominom in razumevanjem socialnih situacij. Možgani se pričnejo pri zarodku razvijati že v prvih tednih nosečnosti, ko mati morda niti še ne ve za nosečnost, in so zelo občutljivi na škodljive učinke alkohola. Alkohol je teratogena substanca in povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organa pri zarodku. Poleg tega je alkohol zaradi toksičnih učinkov škodljiv in nevaren za vse sisteme v telesu.
Pomembno se je zavedati, da so vse oblike FASD doživljenjske in neozdravljive, vendar je FASD v 100 % mogoče preprečiti, če se mati v času nosečnosti (v nekaterih primerih tudi času zanositve in času dojenja) odreče rabi alkohola. Osebe s FASD večinoma potrebujejo kontinuirano zdravljenje in oskrbo, podprto z doživljenjsko asistenco in pomočjo v vsakdanjem življenju. Tudi pričakovana življenjska doba je pogosto krajša. Zapleti in posledice zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom se lahko kažejo že med nosečnostjo, ob porodu ali kasneje v življenju otroka. Med nosečnostjo lahko zaradi rabe alkohola pride do spontanega splava, odmrtja ploda ali prezgodnjega poroda.
Obseg posledic je odvisen od več dejavnikov, med najpomembnejše pa spadajo podatki o tem, kdaj je mati v nosečnosti pila alkohol, kakšni sta bili količina zaužitega alkohola in pogostost pitja, kakšne so zmogljivosti presnove in kakšna je ranljivost ploda. Alkohol v otroka v nosečnosti prehaja skozi materino posteljico, v času dojenja pa skozi materino mleko. Zarodek še nima sposobnosti razgradnje alkohola oziroma ne v taki kapaciteti kot odrasla oseba, kar vpliva na zviševanje koncentracije alkohola v plodovi krvi. Ta koncentracija je lahko celo višja od materine, zaradi zmanjšane razgradnje oziroma nezmožnosti za razgradnjo alkohola pa taka tudi ostane veliko dlje.
Za reševanje stisk, ki alkohol kot psihoaktivno substanco povezujejo z nosečnostjo, je poleg kakovostnih zdravstvenih ter terapevtskih storitev potrebno tudi močno zavezništvo med kulturo, svetom pravne zaščite in pravicami.
Zdravstveno breme pitja alkohola med nosečnostjo je žal podcenjeno – po ocenah strokovnjakov imata v Sloveniji FAS približno 2 % otrok. NIJZ navaja, da pri nas ženske, stare od 25 do 34 let, najmanj abstinirajo od alkohola, hkrati pa so štiri od petih žensk, ki rodijo, stare ravno med 25 in 39 let. Kljub temu da večina žensk ob ugotovljeni nosečnosti preneha ali zmanjša pitje alkohola, se nekatere srečujejo s težavami ob prenehanju in z rabo alkohola nadaljujejo. Tudi raba alkohola med nosečnostjo je v evropski regiji WHO, kamor spada Slovenija, najvišja globalno (kar 25 %).
Povečevanje ozaveščenosti o FASD predstavlja odlično priložnost, da se osredotočimo na izpostavljenost alkoholu v nosečnosti in s tem povezane težave ter opozarjamo na družbene posledice in različne probleme, ki izhajajo iz te problematike.
Pogost problem na globalni ravni je neustrezno prepoznavanje FASD, ki vodi v podcenjeno razširjenost bolezni. Na neustrezno diagnostiko pa vpliva tudi pristransko poročanje o lastni uporabi alkohola med nosečnicami. Ključna je tudi slaba informiranost o FASD s strani javnosti in strokovnjakov. Naša prizadevanja morajo biti torej usmerjena k preventivi in programom varovanja zdravja, ki gradijo na zdravstveni pismenosti populacije. Pomembno je naslavljati celotno družbo, saj k zdravemu razvoju še nerojenega otroka prispevata tudi očetov odnos do alkohola in socialne norme družbe, v kateri živimo (npr. problematika normalizacije alkohola v mokrih kulturah).
