SZJ: Odločitve o strokovnosti posvetovalnega referenduma o konoplji brez stroke in drugih zainteresiranih javnosti

Ljubljana, 16. april 2024 – Včeraj, 15. aprila 2024, je v Državnem zboru Republike Slovenije potekala seja Odbora za zdravstvo, na kateri so povabljeni razpravljali o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o pridelavi, predelavi, prometu in uporabi konoplje v medicinske namene (v nadaljevanju: predlog posvetovalnega referenduma). Na sejo odbora ni bila vabljena strokovna javnost, niti ne nevladne organizacije s področja zdravja in socialnega varstva. Še več, v zadnjem trenutku je bilo po zanesljivih informacijah Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni s strani sklicatelja seje odbora umaknjeno tudi vabilo Ministrstvu za zdravje RS, ki je bilo prvotno vabljeno na sejo. Pomembni deležniki tako niso smeli podati svojega strokovnega mnenja, s čimer se poraja vprašanje, s kakšnim namenom se hiti z razpisom posvetovalnega referenduma o tako pomembni tematiki z velikim vplivom na zdravje prebivalstva.

V zadnjih letih v Sloveniji zaznavamo vse več pobud glede legalizacije konoplje. To vprašanje nedvomno zahteva podrobnejšo razpravo, še posebej s strokovnimi in drugimi zainteresiranimi ustanovami in organizacijami, ki se z različnih vidikov ukvarjajo s področjem konoplje. Po nedavni delni legalizaciji konoplje v Nemčiji, ki je začela veljati v tem mesecu, se je skupina poslancev hitro odločila predlagati posvetovalni referendum na področju uporabe konoplje tudi v Sloveniji.

ZAKAJ REFERENDUM

Prvotna vsebina predloga posvetovalnega referenduma ni jasna: vprašanje, ki so ga želeli nasloviti na referendumu, se je glasilo “Ali ste za to, da bi bili v Republiki Sloveniji pridelava, predelava, promet in uporaba konoplje v medicinske namene dovoljeni?” Vprašanje je nesmiselno in do neke mere zavajajoče, saj se nanaša na področje pripravkov iz konoplje za medicinske namene, za katere so v Sloveniji posest, promet in uporaba že dovoljeni. Tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS je v petek podala mnenje, da je referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče.

Na podlagi pomislekov so poslanci koalicije včeraj odboru za zdravstvo predstavili novi vprašanji, in sicer “Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?” in “Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?” Predvideni referendumski vprašanji sta še bolj zaskrbljujoči, saj površno naslavljata pomembno javnozdravstveno problematiko, ki bi jo bilo treba nasloviti premišljeno ter v dialog vključiti strokovnjake različnih strok, predvsem s področja zdravstva in preventive. Podatki iz držav, v katerih je že prišlo do rahljanja zakonodaje na tem področju (kot npr. iz Kanade, nekaterih zveznih držav ZDA in Urugvaja), namreč jasno kažejo, da legalizacija ne izpolnjuje obljub o zmanjšanju črnega trga, zmanjšanju kriminala in upadu števila uporabnikov ter zmanjšanju škode zaradi vlaganja v preventivo. Prej nasprotno, zato nekatere države (npr. zvezna država Oregon) že sprejemajo ukrepe, s katerimi ponovno zaostrujejo dostopnost konoplje.

IZKLJUČEVANJE JAVNOSTI IN STROKE

S preklicem vabila za Ministrstvo za zdravje in izključitvijo strokovne javnosti je sporočilo tega dejanja težko spregledati. Vlada si v zadnjem obdobju sicer prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja civilne družbe v odločevalskih procesih, vendar pa pri tem konkretnem, ki zadeva konopljo, civilno družbo in stroko izključuje,” je povedala Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. Na posvetu “Nova odkritja in priložnosti uporabe konoplje v medicini in industriji”, ki je v Državnem svetu Republike Slovenije potekal 16. februarja 2024 z namenom vključevanja strokovnjakov in širše javnosti, so udeleženci razpravljali zgolj o uporabi konoplje za medicinske in industrijske namene, ne pa tudi o konoplji za osebno uporabo. Z nepričakovano spremembo referendumskega vprašanja torej politiki brez posvetovanja z javnostjo in strokovnjaki, ki so za odločanje o tej tematiki usposobljeni, na lastno pest posegajo v občutljivo področje, vezano na zdravje in dobrobit družbe, predvsem mladih. “Žal so to znaki, ki spominjajo na poteze za pridobivanje političnih točk pred evropskimi volitvami, predvsem med mladimi in liberalnimi volivci. S tem se ruši steber demokracije, ki predvideva visoko stopnjo vključenosti civilne družbe,” je še dodala Kozlovičeva.

ZA KAJ RES GRE

Predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni Franc Zalar je povedal: “Žalosti nas, da se javno širi zaveze o sodelovanju med vlado in civilno družbo, pri ključnih vprašanjih pa se slednjo potem izključuje. V evropski regiji je približno 90 % vzrokov obolevnosti in smrtnosti povezanih s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, glavni dejavniki tveganja za te bolezni pa so tobak, nezdrava prehrana, alkohol in fizična neaktivnost. Večja dostopnost konoplje z visoko vsebnostjo THC, ki je zdravju močno škodljiva substanca, bi lahko problematiko nenalezljivih kroničnih bolezni še poslabšala. Če želi država prebivalcem omogočiti zdravo in kakovostno življenje, je njena vloga ravno zaščita zdravja prebivalcev pred interesi kapitala.”

Z zaostrovanjem tobačne zakonodaje po vsem svetu smo prišli do spoznanja in trendov, pri katerih jasno vidimo, da želijo tobačna industrija in posamezniki, ki so v preteklosti z njo aktivno sodelovali, svoje finančne interese preusmerjati v industrijo konoplje. Iščejo tržno nišo za izgubljen dobiček iz tobaka in tobačnih izdelkov, pri tem pa jim je malo mar za zdravje ljudi, zlasti otrok in mladih. Malo jim je mar tudi za uporabnike konoplje in tako imenovane pridelovalce konoplje za osebno rabo, saj dolgoročno stremijo k monopolizaciji tržišča, kar se je tudi dejansko zgodilo v marsikateri zvezni državi ZDA, ki se je odločila za legalizacijo konoplje. Z liberalizacijo zakonodaje s področja konoplje bo (če se bomo v Sloveniji za to odločili) prišlo do tega, da bodo v običajnih živilskih trgovinah dostopni številni atraktivni produkti z zelo visokimi in nevarnimi vsebnostmi psihoaktivne sestavine konoplje, tj. THC. Zlasti v ZDA in Kanadi se je zaradi takšnih trendov zelo povečal delež zastrupitev otrok in mladih s produkti iz konoplje, povečalo se je število prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom konoplje in še bi lahko naštevali. Marsikateremu nekdanjemu podporniku liberalizacije zakonodaje s področja konoplje je danes žal, da so bili na napačni strani zgodovine,” je povedal Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip ter vodja mreže Preventivna platforma.

S predlogom posvetovalnega referenduma so šli predlagatelji enostavno predaleč, saj spodbuja zmedo in podaja napačno sporočilo javnosti o konoplji. Pri Mladinski zvezi Brez izgovora si prizadevamo za opolnomočenje mladih za odločanje o tematikah, ki se jih neposredno dotikajo, predvsem z vključujočim dialogom in informacijami, ki pripomorejo k celostnemu razumevanju tematike. Zato smo bili že pred včerajšnjim dogodkom kritični do razprav, v katerih so prevladovala izrazito pozitivna stališča do konoplje, brez opozoril o njeni škodljivosti. Zavajanju smo priča že več let, vendar se je v zadnjem obdobju stopnja dezinformiranosti še povečala. Vemo namreč, da med dejavnike tveganja za večjo uporabo konoplje med mladimi spadajo zlasti pozitiven odnos do njene uporabe, večja dostopnost ter družbene norme, ki so v prid njeni uporabi. Sprememba predloga, ki predstavlja korak v smeri legalizacije in komercializacije konoplje, pa bi lahko z olajšanim dostopom do te droge še bolj poglobila stiske mladih, saj je znano, da uporaba konoplje poveča tveganje za razvoj depresije, anksioznosti in samomorilnosti ter drugih duševnih motenj. To ni čas za odločitve o osebni svobodi, temveč za odločitve o skupnem dobrem,” je dodala predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija Manca Kozlovič.

V Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo poudarjamo bojazen o povečanju števila uporabnikov, predvsem mladih, zaradi lažje dostopnosti konoplje. Mladostniki, katerih starši ne uporabljajo drog, jasno zagovarjajo stališče, da ne odobravajo njihove uporabe, saj prizadene možgane, oslabi kratkoročni spomin, zaznavanje in presojo ter poslabša motorične in kognitivne sposobnosti. Že v polnilih elektronskih cigaret danes najdemo tudi sintetične kanabinoide, ki so v Sloveniji z razlogom prepovedani. Uporabniki marihuane imajo veliko podobnih težav z dihali kot kadilci tobaka. Odločno se zavzemamo za ohranitev javnega zdravja in predvsem zdravja mladih,” je povedala Mihaela Lovše iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

Vlado in parlamentarne stranke pozivamo, da iz demokratičnih procesov ne izključujejo strokovne javnosti, še posebej ne na področjih, ki vplivajo na javno zdravje. Področje regulacije konoplje zahteva multidisciplinarno obravnavo in širšo strokovno razpravo. Predlagamo, da se opravi celostna razprava o osebni in medicinski rabi konoplje z deležniki, ki se s tem področjem strokovno ukvarjajo. Hitre spremembe na tem področju bi lahko namreč pomenile velika zdravstvena in prometnovarnostna tveganja ter večjo finančno obremenitev državne blagajne.

Za več informacij: https://sncda.si/

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 031 880 520 (Matej Košir) ali e-poštnem naslovu info@sncda.si.

Lep pozdrav,

Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja

Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK)

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje (IZO)

Deli s prijatelji:

Facebook
LinkedIn
Twitter
Novice

Preberite tudi