Ljubljana, 7. september 2025 – Ob letošnjem Mednarodnem dnevu čistega zraka za modro nebo, ki poteka pod geslom “Dirka za zrak” (“Racing for Air”), se globalna skupnost osredotoča na pomen čistega zraka kot temeljnega pogoja za zdravje, zmogljivost in pravičnost. Nujnost pospešenega ukrepanja, kolektivne vzdržljivosti in sistemskih rešitev za zmanjšanje onesnaženosti zraka poudarjamo tudi na lokalni ravni, saj zadnji podatki kažejo na zaskrbljujoče stanje kakovosti zraka v večjih slovenskih mestih.
Čisti zrak ključen za človeško zmogljivost, saj onesnažen zrak zmanjšuje telesno in kognitivno sposobnost, za vzdržljivost, ker dolgotrajna izpostavljenost onesnaženju oslabi zdravje in odpornost, ter za pravičnost, saj so skupnosti z najmanj dostopa do čistih virov energije in zdravstvenih storitev najbolj prizadete.
Po podatkih Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) 99 % ljudi po vsem svetu diha onesnažen zrak, ki je drugi najpogostejši dejavnik tveganja za smrt, pri čemer je dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku tista, ki povzroča najresnejše zdravstvene posledice. Vsako leto povzroči okoli 8,1 milijona prezgodnjih smrti zaradi bolezni, kot so možganska kap, srčne bolezni, pljučni rak in akutne okužbe dihal. Več kot 700.000 smrtnih primerov otrok, mlajših od pet let, je bilo povezanih z onesnaženostjo zraka v gospodinjstvih in na prostem.
Po ocenah Evropske agencije za okolje (EEA) onesnažen zrak letno privede do približno 300.000 smrti v Evropi. Dolgoročni trendi sicer kažejo, da se število prezgodnjih smrti zaradi slabe kakovosti zraka na evropski ravni nekoliko znižuje, a še zmeraj gre za največje okoljsko tveganje za zdravje v Evropi, zato EEA poziva k sprejetju ambicioznejših ukrepov.
Prikaz uvrstitve Ljubljane na lestvici Evropske agencije za okolje, 2025
Letošnji podatki EEA za Slovenijo kažejo, da je zrak v slovenskih mestih med slabše ocenjenimi v Evropi. Med 761 evropskimi mesti je Ljubljana po kakovosti zraka uvrščena proti koncu lestvice, na 709. mestu, Maribor pa na 589. mestu. Razvrstitev temelji na podatkih o koncentraciji delcev PM2,5 ter izpostavljenosti dušikovemu oksidu in ozonu v zadnjih dveh letih. Rezultati niso spodbudni in nakazujejo na jasno potrebo po ukrepanju na področju čistega zraka in zdravja ljudi.
“Onesnaženost zraka predstavlja eno ključnih okoljskih determinant zdravja in pomemben dejavnik tveganja za nastanek ter poslabševanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so vodilni vzrok umrljivosti in obolevnosti tako v Sloveniji kot globalno. Mednarodne in nacionalne raziskave dosledno potrjujejo povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo finim delcem (PM2,5), dušikovim oksidom ter prizemnemu ozonu in povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni, cerebrovaskularne dogodke, kronično obstruktivno pljučno bolezen, pljučnega raka ter sladkorno bolezen tipa 2. Onesnažen zrak obenem prispeva k poslabšanju že obstoječih kroničnih obolenj, zmanjšuje kakovost življenja ter povečuje obremenitev zdravstvenega sistema,” je ob mednarodnem dnevu čistega zraka izpostavil Franc Zalar, predsednik zKNB.
V Sloveniji kronične nenalezljive bolezni povzročijo do 80 % vseh smrti, kar predstavlja izjemno javnozdravstveno in družbeno-ekonomsko breme. To se odraža v izgubljenih letih življenja, zmanjšani delovni zmožnosti ter visokih stroških zdravstvene obravnave. Zato je zmanjševanje onesnaženosti zraka nujno razumeti kot prednostni ukrep za preprečevanje in obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni.Onesnaženost zraka pa ne vpliva negativno le na zdravje ljudi, temveč tudi na ekosisteme in gospodarstvo. Dolgotrajna izpostavljenost škodljivim delcem prispeva k zakisanju tal in vode, kar ogroža biotsko raznovrstnost in zmanjšuje sposobnost narave za regeneracijo. Hkrati pa povzroča milijardne stroške zaradi izgubljenih delovnih dni, večje obolevnosti in škode v kmetijstvu ter gozdarstvu.
Kljub temu je večina virov onesnaženja znana in rešljiva. UNEP poziva k spremembi narativa – od osredotočanja na problem k iskanju rešitev, ki vključujejo inovacije, sodelovanje in politično voljo. Ob letošnjem Mednarodnem dnevu čistega zraka za modro nebo smo skupaj s partnerskimi organizacijami Plan B za Slovenijo, Inštitutom za zdravje in okolje, Partnerstvom za okolje in zdravje in EHP Partnership on Youth nagovorili tudi odločevalce na nacionalni ravni z zagovorniškim pismom, v katerem opozarjamo na nujnost pravočasnega in ambicioznega prenosa revidirane Direktive EU o kakovosti zunanjega zraka v slovenski pravni red. V pismu izpostavljamo pomen vključevanja zdravstvenega sektorja v pripravo ukrepov, zagotavljanja ustreznih finančnih sredstev ter opuščanja podpore fosilnim gorivom in sežiganju biomase. Namen pobude je spodbuditi sistemske rešitve, ki bodo prispevale k izboljšanju kakovosti zraka, varovanju zdravja in zmanjševanju okoljskih neenakosti.
Za dodatne informacije in pojasnila: Inštitut za zdravje in okolje, Tomaž Gorenc, +386 40 493 460
