V sklopu projekta “Ker alkohol ni mleko”, ki ga sofinancira Active Citizens Fund, smo v obdobju od 23. do 26. maja 2022 obiskali partnersko organizacijo z Islandije (IOGT Iceland).
Gostitelji so nam pripravili vsebinsko zelo pester program s predstavitvijo svojih lastnih programov in aktivnosti na področju alkohola in preventive ter obiski ključnih ustanov in organizacij na tem področju dela (vključno z državnimi in lokalnimi ustanovami ter nevladnimi organizacijami).
DAN 1
Obisk IOGT Islandija
Prvi dan študijskega obiska smo obiskali našo gostiteljsko nevladno organizacijo IOGT Iceland, ki je bila ustanovljena leta 1884 in deluje na področju preprečevanja rabe alkohola ter drugih drog prek političnega (zagovorništvo) in skupnostnega dela (preventivni programi in aktivnosti). Trenutno sta v organizaciji zaposleni dve osebi, pri programih in aktivnostih pa sodelujejo številni prostovoljci.
Organizacija sodeluje pri humanitarnih, mirovnih in kulturnih ter okoljskih projektih. Projekti in programi IOGT Iceland so namenjeni opolnomočenju posameznikov, podpori družinam, krepitvi skupnosti in razvoju družbe. Organizacija je članica krovne organizacije Movendi International, ki se zavzema za človekovo blaginjo, razvoj in dostojanstvo, demokracijo na vseh ravneh, enakost in pravičnost. Njihovi programi, projekti in aktivnosti so zasnovani tako, da izkoristijo potencial vsakega človeka, podpirajo družine, krepijo skupnosti in razvijajo družbo.
Na obisku so nam predstavili projekt “Home Alone” (“Sam doma”), ki je namenjen otrokom v starosti med 3 in 11 let. Delavnice izvajajo ob ponedeljkih med 17. in 18. uro. V sodelovanju s skavti ter prostovoljci izvajajo socialno in čustveno učenje, javno nastopanje skozi igro Bingo, sajenje dreves, popravila koles, ročno ustvarjanje ipd. Njihova ciljna populacija za promocijo programov so starši, zato se oglašujejo na družbenem omrežju Facebook in radiu ter z razdeljevanjem letakov po okoliških hišah.
Starši prisotnost otrok plačajo, ob koncu leta pa dobijo strošek delno, če ne v celoti, povrnjen. V letu 2020 so prevedli publikacijo krovne organizacije Movendi International z naslovom “Alcohol Obstacle to Development: How Alcohol Affects the Sustainable Development Goals“.
Obisk neformalne poklicne šole Fjölsmiðjan v Reykjaviku
Še isti dan smo obiskali šolo Fjölsmiðjan, neprofitno organizacijo, ki vodi center za poklicno usposabljanje mladih, starih od 16 do 24 let. Prav tako imajo osebe, stare 25 let in več, dostop do Fjölsmiðjana, če imajo posebne potrebe na tem področju. Šola je bila ustanovljena leta 2001, in sicer na pobudo islandskega Rdečega križa, ki je v okolici zaznal potrebo po programu zaradi visoke nezaposljivosti mladih in osipa dijakov v času šolskega leta. Model Fjölsmiðjan ima sedež na Danskem. Šolo podpirajo Ministrstvo za socialne zadeve, Direktorat za delo ter občine na območju glavnega mesta Reykjavik s 70-% financiranjem, 30-% financiranje pa si priskrbijo sami s prispevkom učencev ob vključitvi ter prodajo izdelkov. Učenci pridobijo mesečno manjše plačilo za svoje delo.
Program temelji na dobrem sodelovanju s podjetji, socialnimi službami, občinami, Direktoratom za delo, srednjimi šolami, Ministrstvom za izobraževanje in kulturo ter drugimi deležniki, ki se ukvarjajo s problematiko mladih. Trenutno je v šoli zaposlenih 12 oseb ter vanjo vključenih 89 dijakov. Odprti so med delovniki od 8.30 do 15.00.
Trenutno obratuje pet oddelkov, in sicer: kuharski, mizarski, avtomobilski, elektronski ter ustvarjalni oddelek. Učencem nudijo še prostor za učenje ter fitnes. Omogočajo jim inštrukcije za določene predmete ter podporo pri obiskovanju popoldanskega programa. Ob vpisu v šolo jih spremljajo še nadaljnje 3 mesece. Z rednim izvajanjem vrednotenja opažajo, da imajo vključeni v njihov program po enem letu večjo stopnjo zadovoljstva in uspešnosti. Ob vključitvi z vsakim posameznikom oblikujejo individualni načrt ter se prilagajajo njegovim potrebam in željam. Njihov glavni cilj je krepiti socialne veščine in posameznike v osebnostni rasti ter jih pripraviti na redno ali izredno šolanje in udeležbo na splošnem trgu dela. Po predstavitvi programa so nam razkazali svoje oddelke, ki so bili dodobra založeni s potrebnim materialom za reciklažo in prodajo.
DAN 2
Obisk islandske organizacije za bolnike s srčno-žilno boleznijo: Hjartaheill
Drugi dan študijskega obiska smo najprej obiskali nevladno organizacijo Hjartaheill, ki deluje na področju srčno-žilnih bolezni. Delujejo v isti stavbi, v kateri imajo sedež oziroma pisarne še druge štiri nevladne organizacije (NVO) s področja zdravja, sodelujejo pa tudi z bližnjim Inštitutom za pljuča in srce, ki se ukvarja z rehabilitacijo, redkimi boleznimi, vršijo pa tudi operacije. Po tem, ko so ukinili ukrepe za omejevanje širjenja bolezni covid-19, so morali na novo vzpostaviti svoje delovanje, predvsem aktivno druženje bolnikov.
Prizadevajo si, da bi tudi na Islandiji vzpostavili sistem “Heart Runner“, kot ga imajo na Švedskem in Danskem. V tem programu prostovoljci nudijo pomoč osebam s srčnim zastojem tako, da čimprej, še pred reševalnim vozilom, prispejo na mesto potrebe po defibrilatorju, ga prinesejo s seboj ter pomagajo. Na Danskem je npr. trenutno po vsej državi približno 142.000 usposobljenih prostovoljcev. Nedavno objavljena študija iz Kopenhagna kaže, da se je odstotek žrtev srčnega zastoja, ki so bile defibrilirane pred prihodom reševalnega vozila, potrojil (s 7 na 21 %), s tem ko so bili prostovoljci opozorjeni in prvi na prizorišču. Zgodnja intervencija rešuje življenja, številne žrtve pa so dobile boljše možnosti za preživetje zaradi zgodnje defibrilacije. Število prostovoljcev, ki se odzovejo, pa je na Švedskem več kot 111.000.
To je dobra akcija, ki bi jo lahko vzpostavili tudi v Sloveniji, kjer pa že imamo odlično mrežo in spletno bazo mest defibrilatorjev, kar je predpogoj, da je pomoč lahko zelo hitra. Raste tudi število usposobljenih za tovrstno pomoč.
Organizacija Hjartaheill ima 4.000 članov, tiskajo publikacijo, ki jo imajo tudi v spletni obliki. Vsak oktober sodelujejo še v islandskem časopisu s 60.000 izvodi, v katerem vedno zapolnijo 8 strani s svojimi vsebinami. Sodelujejo tudi s podjetji, imajo spletno stran ter profil na Facebooku in Instagramu. Podružnice se pri njih niso obnesle, saj niso bile aktivne.
Težava je, da ne dobijo prostovoljcev, ker ljudje precej bolj cenijo svoj prosti čas – sedaj imajo vsaj polovico manj prostega časa, pa tudi razdalje med kraji so velike. Glede tega različne NVO na Islandiji nimajo veliko podpore (razen službe za reševanje v naravi).
Obisk Ministrstva za zdravje (Direktorata za zdravje) in predstavitev koalicije SAMAN
V okviru študijskega obiska smo obiskali tudi Direktorat za javno zdravje, ki deluje v okviru Ministrstva za zdravje Islandije. Na delovnem srečanju smo spoznali začetke celostne preventive na Islandiji, ki se je začela v okviru sodelovanja javnih ustanov in nevladnih organizacij v 70. letih 20. stoletja.
Ravno omenjeno povezovanje deležnikov (javne institucije, starši in nevladne organizacije) je ključ za uspeh t. i. islandskega modela celostne preventive. Korenine delovanja NVO na področju preventive segajo v 80. leta 20. stoletja. Sam problem tvegane rabe alkohola pa je veliko starejši in je povezan s t. i. “islandsko kulturo”. S celostnim preventivnim pristopom so ta trend problema obrnili na bolje.
Cilji:
- Podpirati in krepiti veščine staršev pri vzgoji otrok in se osredotočati na njihovo starševsko odgovornost ter spodbujati pozitivno komunikacijo in odnos v družini.
- Preprečevati tvegano vedenje otrok in mladostnikov, jih spodbujati k zdravemu življenjskemu slogu ter poskušati preprečiti rabo alkohola in prepovedanih drog s strani otrok.
- Okrepiti solidarnost in sodelovanje med tistimi, ki se ukvarjajo s preprečevanjem tveganega vedenja otrok in mladostnikov.
- Člani skupine SAMAN[1] imajo enake cilje dela z in za mladino na Islandiji. To vključuje delo na preventivi, vzgoji, izobraževanju, terapiji in svetovanju.
- Ozaveščati javnost o nevarnostih, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki v zvezi z rabo alkohola in drugih drog (substanc).
Prvi korak k islandskemu modelu preventive je bil slogan “delajmo skupaj”, ki se je osredotočil na “stresna” obdobja pri mladih, naslavljal je perspektivo in se osredotočil na starše kot pomembne deležnike preventive. Poleg staršev so islandski kolegi izpostavili še občine, državo, mladinske organizacije/centre in same mlade.
Nenazadnje so ključna komponenta uspešne preventive tudi podatki, ki jih zbirajo na nacionalni ravni (npr. prek šol). Na podlagi podatkov mreža SAMAN izvaja komunikacijske kampanje, izobraževanja in sprejema ustrezne ukrepe. Eden od takšnih je tudi t. i. “leisure card”, ki otrokom in mladim omogoča udejstvovanje pri prostočasnih aktivnostih, ki jih veselijo in motivirajo. Omenjena kartica tudi omogoča tovrstne dejavnosti otrokom in mladim z manj priložnostmi, ki so posledično bolj izpostavljeni tveganim vedenjem.
Predstavitev NVO FRÆ na sedežu IOGT Iceland
Tretji dan študijskega obiska smo v prostorih gostitelja IOGT Iceland spoznali še nevladno organizacijo FRÆ – informacijski center za preprečevanje zasvojenosti. Skupaj z IOGT Iceland in drugimi NVO nameravajo v kratkem v skupnih prostorih ustanoviti “Preventivni center”.
FRÆ je informacijski center za preprečevanje rabe alkohola in drugih drog ter zasvojenosti. Je nevladna in neprofitna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1993. Njihov cilj je spodbujati raziskave in na dokazih temelječe ukrepe v politiki pri preprečevanju rabe alkohola in drugih drog. Želijo tudi zagotavljati informacije o vplivu alkohola in drugih drog na družbo, družine in posameznike ter izboljšati dostopnost do ustreznih informacij o preprečevanju in učinkoviti politiki alkohola in drugih drog. Njihovo delo obsega sodelovanje z drugimi akterji, pojavljanje v medijih, izobraževanje javnosti, sodelovanje z vlado in pošiljanje priporočil, vodenje projektov, urejanje spletnih strani ter zbiranje in obdelovanje podatkov raziskav.
Islandija ima kot država monopol nad proizvodnjo in prodajo alkoholnih pijač. Dostopnost do alkohola in drugih drog preprečujejo z zakonodajo (starostna omejitev nad 18 let, vožnja pod vplivom alkohola do največ 0,2 promila, prepoved prodaje neregistriranega alkohola idr.), visokimi cenami in (ne)dostopnostjo (alkohol je dostopen samo v specializiranih trgovinah in gostinskih obratih). Prav tako spodbujajo družbenokritičen odnos do rabe alkohola ter drugih drog in s tem vplivajo na nizko rabo alkohola in kajenja med odraslimi.
Prek programov, promocije in izobraževanj vplivajo na zavedanje staršev o škodljivosti rabe, na njihov odnos do alkohola in drugih drog ter njihovo vedenje, ki pomembno vpliva na otroke in zlasti najstnike. Na občinski ravni spodbujajo dostopnost do zdravih in smiselnih aktivnosti za mlade (letni vavčerji za vsakega otroka) ter vplivajo na šolski prostor in kulturo (vsaka šola izvaja javno dostopen preventivni program). Uspešno so v družbo vnesli omejitve, do katere ure je lahko otrok oz. najstnik zunaj (otroci stari do 12 let do 20. ure, stari med 13 in 16 let do 22. ure, v poletnem času se čas lahko podaljša za dve uri). Njihova preventiva se je izkazala za uspešno zaradi splošne podpore javnosti do obstoječe alkoholne politike in politike do drugih drog.
Zavedajo se, da so za uspešno preventivo pomembni vsi deležniki: vlada, občine, NVO, šole in druge organizacije. V zadnjih 20 letih beležijo enako rabo alkohola med odraslimi, to je sedem litrov čistega alkohola na osebo na leto. Mladostniki so zmanjšali rabo alkoholnih pijač z 42 na 6 litrov na osebo na leto. Kljub uspešni preventivi se soočajo s pritiski s strani določenih političnih strank, medijev prek oglaševanja ter alkoholne in tobačne industrije.
DAN 3
Obisk programa Planet Youth (ICSRA)
Tretji dan študijskega obiska smo obiskali organizacijo Planet Youth, ki se ukvarja z raziskovanjem ter svetovanjem občinam in državam pri vzpostavljanju sistema preprečevanja rabe psihoaktivnih substanc med mladostniki. Planet Youth deluje na področju (primarne) preventive, njihovo delo pa temelji na skupnostnem modelu, ki so ga poimenovali “islandski model”. Njihovi partnerji so občine, kraji, mesta, regije in celo celotne države. Poudarek njihovega dela je na celostni gradnji skupnosti in dolgoročnem napredku, ne na standardnih kratkoročnih rešitvah.
Organizacija Planet Youth je organizacija za prenos islandskega modela v druge države, ki je izšla iz raziskovalne organizacije ICSRA (Icelandic Centre for Social Research and Analysis).
ICSRA je začela delovati leta 1999, ko se je na Islandiji zgodil premik na področju preprečevanja uporabe psihoaktivnih substanc med mladimi. Poudarili so, da so v tistem obdobju ljudje začeli opažati težave, ki jih imajo v državi na tem področju, saj so takrat mladi začenjali uporabljati alkohol že pri 14 letih. V tistem obdobju je več deležnikov začelo delovati na spremembi mentalitete državljanov, kar je privedlo do tega, da mladi danes začenjajo z rabo alkohola šele v študijskih letih. V tem času se je gibanje, ki se je začelo med ljudmi, preneslo tudi v politično sfero. Takrat pa je nastala tudi ideja o “Drug-free Iceland by 2022”, ki je bila sicer neizvedljiva, a je dala pomemben zagon več dejavnostim, ki so pripomogle k izboljšanju stanja na tem področju.
V tistem času še ni bil narejen celosten načrt, kako bodo dosegli ta cilj. Sicer so bile vzpostavljene določene regulacije prek zakonov, a v praksi niso delovale (npr. prepoved kupovanja alkohola s strani mladoletnih – na Islandiji so se soočali predvsem s težavo, da so starši in druge polnoletne osebe kupovale alkohol za otroke in mlade). Leta 1998 je bila objavljena knjiga “Vímuefnaneysla ungs fólks” o dejavnikih uporabe drog, ki je prav tako pomembno vplivala na oblikovanje celostnega modela delovanja. Tako je več okoliščin privedlo do tega, da se je leta 2000 začelo prvo dogovarjanje z občinami glede sprejetja korenitih sprememb za doseganje cilja.
V organizaciji Planet Youth so poudarili, da je pomembna razlika med Islandijo in drugimi državami ta, da se Islandija osredotoča na zaščitne dejavnike, ki imajo največji vpliv na mlade, kot so skupno preživljanje prostega časa otrok in staršev, omejevanje določenega časa v dnevu, ko so otroci in mladi lahko na ulicah, spodbujanje zdravega preživljanja prostega časa prek bonov za prostočasne aktivnosti, zapiranje vseh barov ob isti uri, “sober lottery” na dogodkih za mlade, medijske kampanje ipd. Pomembno je, da celotna skupnost deluje proti skupnemu cilju, poudarili pa so, da ti dejavniki niso bili izumljeni na Islandiji, temveč so splošno znani in znanstveno dokazani v različnih študijah.
Eden od pomembnih vidikov njihovega delovanja je tudi raziskovanje, zbiranje podatkov ter spremljanje trendov in sprememb. Vsako leto pridobijo podatke o pogostosti rabe alkohola, rabe konoplje, kajenja tobaka, duševnem blagostanju, nasilju, družinskem življenju ipd. na način, da pošljejo vprašalnike šolam in občinam, kjer jih otroci in mladi izpolnijo, nato pa se potrudijo podatke čim prej analizirati. Vsako leto imajo tudi “dan preventive”, na ta datum pa objavijo tudi rezultate zadnje ankete. Podatke pridobivajo predvsem od mladostnikov v starosti 15–16 let, vprašalnik pa ima 70–80 vprašanj, ki jih redno dopolnjujejo (npr. v zadnjem času glede elektronskih cigaret, energijskih pijač, količine in kakovosti spanja, nikotinskih vrečk ipd.). Na ta način imajo ves čas na razpolago aktualne podatke in se lahko prilagajajo situaciji, preverjajo, ali pristop deluje, ter ga izboljšujejo.
Eden od pomembnih poudarkov je, da se je to gibanje začelo organsko, s strani ljudi, šele nato pa so se mu pridružile organizacije, občine in vlada. Vsaka šola oz. občina ima tudi specifičnega specialista za preventivo, ki deluje na tem področju. Osredotočajo se predvsem na prepoznavanje in ukrepanje v zvezi z dejavniki tveganja in zaščitnimi dejavniki, njihov cilj pa ni prepoved rabe alkohola, temveč zamik začetka rabe alkohola na čim kasnejšo starost. Takšna strategija pripomore tudi k temu, da dejansko precej mladih niti ne začne uporabljati alkohola (tudi kasneje ne).
Obisk nevladne organizacije Save the Children Iceland
Po obisku Planet Youth smo obiskali še organizacijo Save the children Iceland (Barnaheill), kjer so nam predstavili predvsem svoj projekt “The Bicycle Collection”, pri katerem sodelujejo tudi z IOGT Iceland.
Organizacija Save the Children Iceland je s svojim delovanjem začela leta 1989 in je del mreže organizacij Save the Children International, ki združuje 30 nacionalnih članskih organizacij, ki delujejo v 120 državah. Gre za humanitarno organizacijo, ki deluje na področju zagotavljanja človekovih pravic, njihovo delo pa temelji predvsem na Konvenciji o otrokovih pravicah. Vsi njihovi projekti temeljijo na prostovoljnem delu in donacijah ter razpisnih sredstvih. Večina dejavnosti Save the Children Iceland se osredotoča na človekove pravice islandskih otrok. Osredotočajo se na zaščito otrok, predvsem na področju vseh oblik nasilja, zagotavljanja možnosti za izobraževanje, zdravstvenega varstva in nudenja pomoči v raznolikih oblikah (zlasti v nujnih primerih).
S projektom “The Bicycle Collection” so začeli leta 2012, ko so se med seboj povezale tri organizacije: Save the Children Iceland, IOGT Iceland in SORPA (podjetje za ravnanje z odpadki v Reykjaviku). Projekt je namenjen zbiranju in popravljanju koles, ki se jih nato razdeli med otroke in mlade, na ta način se jih opolnomoči, dosežejo lahko večjo samostojnost in neodvisnost, hkrati pa se ne počutijo izključene iz družbe. IOGT Iceland je prevzela dejavnost popravljanja koles, SORPA področje zbiranja doniranih koles, Save the Children Iceland pa razdeljevanje koles otrokom in mladim, ki jih potrebujejo, prek kontaktov z občinami, šolami, centri za socialno delo in drugimi nevladnimi organizacijami.
Od leta 2012 se je projekt precej razširil in je zdaj največji projekt organizacije Save the Children, ki temelji na neposrednem stiku z otroki po celotni državi, dobrosrčnosti ter pomoči lokalnih skupnosti in na prostovoljnem delu posameznikov, ki popravljajo kolesa. Projekt je pridobil tudi mnogo donacij različnih podjetij.
V 10 letih trajanja projekta so popravili in razdelili 3.300–3.500 koles. Dokler bo potreba obstajala, bo obstajal tudi projekt. Projekt se zadnjih nekaj let začne v marcu, ko se začne zbiranje koles, in traja do sredine maja. Dogovarjajo se tudi o širitvi projekta, tako časovno (da bi se kolesa zbiralo in popravljalo skozi daljše časovno obdobje) kot tudi glede sodelovanja z več občinami.
Organizacija Save the Children Iceland izvaja tudi druge projekte, predvsem na področju preventive pred spolnim nasiljem, s katerimi poudarjajo pozornost in odgovornost celotne skupnosti za prijavo primerov, in na področju preventive pred vrstniškim nasiljem, pri čemer delajo tudi z učitelji in vzgojitelji. Poudarjajo pomen šolske klime, ne le posameznikovega delovanja, in stremijo k spremembi miselnosti. Zbirajo tudi spletne prijave primerov spolnega nasilja, pri čemer so se povezali tudi neposredno s policijo.
Zaključki
Tako z vsebinskega kot tudi organizacijskega vidika je bil študijski obisk izjemno uspešen, saj smo pridobili veliko koristih in kakovostnih informacij ter podatkov, na kakšen način se islandska družba spopada s problematiko alkohola in širše – preventive na področju tveganega vedenja otrok in mladostnikov. Bistvena ugotovitev študijskega obiska zagotovo je, da se je preventive treba lotiti celostno ter se osredotočiti na dejavnike tveganja in zaščitne dejavnike, ki so skupni različnim tveganim vedenjem. Islandci na področju preventive vedno iščejo sinergije prek sodelovanja med različnimi javnimi (državnimi ali lokalnimi) in nevladnimi ustanovami ter organizacijami. Pomembno pozornost namenjajo delu s starši in skupnostnemu pristopu v preventivi, kar nedvomno daje najboljše rezultate glede preprečevanja številnih oblik tveganega vedenja (vključno z rabo alkohola in drugih drog).
Pomemben rezultat študijskega obiska je okvirni dogovor udeleženih partnerskih organizacij o nadaljevanju partnerstva z islandskimi organizacijami, vključevanju njihovih ključnih pristopov v delovanje naših (nevladnih) organizacij in zlasti aktivnosti Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (zlasti v primeru osredotočanja na starše ter lokalne skupnosti in večje investiranje v delo z mediji, kot so npr. kakovostne preventivne medijske kampanje). V primeru novih priložnosti za (so)financiranje iz različnih virov torej imamo dovolj novih idej in predlogov, ki jih lahko v bodoče udejanjimo ter izboljšamo stanje na področju alkohola in drugih drog v Sloveniji.
Poročilo pripravili:
Matej Košir (Utrip), Nika Štulc Zornik (Utrip), Mia Zupančič (Brez izgovora Slovenija), Nataša Jan (Društvo za zdravje srca in ožilja), Tomaž Gorenc (Inštitut za zdravje in okolje) in Miha Lovše (Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo)
Študijski obisk je potekal v okviru projekta Ker alkohol ni mleko – zagovorništvo na področju alkoholne politike, ki je podprt s sredstvi Programa »Active Citizens Fund« (ACF) v Sloveniji 2014–2021.
[1] Skupina SAMAN je mreža ključnih deležnikov, ki delujejo na področju preventive na Islandiji ter združuje nevladne organizacije, občine in javne ustanove.
