Sporočilo za javnost: Nevladne organizacije s področja javnega zdravja ostro proti rahljanju politike in odnosa do konoplje

Problematiko na temo konoplje bi bilo treba obravnavati nepolitično, strokovno, medresorsko in celovito, ne pa s tako lahkotnostjo in hitrostjo tik pred volitvami.

Ljubljana, 16. februar 2022 – Odbor Državnega zbora RS za zdravstvo bo jutri, 17. februarja 2022, na svoji redni seji na pobudo skupine poslank in poslancev s prvopodpisanima mag. Dejanom Židanom in Violeto Tomić obravnaval predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD-B), ki bi po prepričanju Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (zKNB) še dodatno pripomogel k rahljanju slovenske politike in odnosa do konoplje. Predlog bi namreč med drugim dopuščal gojenje konoplje do 1 % THC, hkrati pa nasadov do 100 m2 niti ne bi bilo treba priglasiti pristojnim ustanovam. To pomeni, da bi lahko 1 gram konoplje vseboval tudi do 10 miligramov THC, medtem ko se negativne učinke na zdravje ljudi opaža že pri vnosu 2,5 miligrama THC na dan. Priporočeni vnos THC za zdravo odraslo osebo namreč po napotkih Evropske agencije za varnost hrane naj ne bi presegel 0,06 miligrama THC dnevno.

»Ob tem jasno poudarjamo, da nismo proti dekriminalizaciji uporabnikov prepovedanih drog (ne samo uporabnikov konoplje), pri čemer bi morala država v sodelovanju z različnimi ustanovami in organizacijami zagotoviti širok dostop do raznolikih in kakovostnih programov preventive, zmanjševanja tveganj in škode, svetovanja, zdravljenja, socialne obravnave in okrevanja v primeru zasvojenosti ter drugih zdravstvenih in socialnih težav zaradi rabe vseh drog,« je pojasnil Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« in član upravnega odbora zKNB.

Konoplja v zadnjih letih postaja vedno bolj pereča tematika, zlasti zaradi občutnega, nepremišljenega in večinoma pretiranega rahljanja zakonodaje na tem področju v nekaterih državah, kot so npr. Kanada, nekatere zvezne države v ZDA, Urugvaj idr. »Delež 15-letnikov v Sloveniji, ki so kadarkoli poskusili konopljo oziroma kanabis za psihoaktivne namene, je v zadnjih 10 letih narastel za več kot 10 odstotkov in sedaj znaša skoraj 25 odstotkov. 4 odstotki 17-letnikov konopljo redno uporabljajo. Razlog za to tiči predvsem v poplavi informacij (vključno z relativno pogostim medijskim poročanjem) o konoplji in njeni vsestranskosti, ki pa niso vedno resnične in znanstveno dokazane. Še več, olje na ogenj prilivajo različne politične stranke, ki čas pred volitvami izkoriščajo za populistične poteze, ena zadnjih v seriji pa je tudi omenjeni predlog skupine poslank in poslancev,« je dodala Katja Čič iz Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni.

Najbolj zaskrbljujoče pri vseh teh predlogih rahljanja zakonodaje na področju konoplje so vsekakor morebitne zdravstvene posledice, ki jih bodo najbolj čutili mladi. Že tako v javnosti, predvsem med mladimi, kroži veliko neresnic in mitov o konoplji oziroma kanabisu: da ne zasvaja, da zdravju ni škodljiva, da zdravi raka ipd. Ob predložitvi predloga sprememb in dopolnitev omenjenega zakona pa mladi dobivajo sporočilo, ki te neresnice še dodatno spodbuja. »Znanost je jasna in možne posledice uvedbe predlaganih sprememb in dopolnitev zakona prav tako. Če bo gojenje konoplje z višjo vsebnostjo THC-ja dovoljeno, bo poraba porastla, tudi med mladimi. Skrbi nas, da bi bil nadzor nad zakonom prav tako neučinkovit kot pri alkoholu in tobaku (kjer mladoletni v več kot 90 odstotkih uspešno dobijo tobačne in alkoholne izdelke). To bo zagotovo še dodatno povečalo uporabo konoplje za psihoaktivne namene med mladimi,« je Nassim Djaba povedal v imenu Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. »Večja uporaba bo privedla do več akutnih posledic, kot so zastrupitve in nesreče, in več kroničnih posledic, med katerimi bi še posebej poudarili zasvojenost. Tako kažejo tudi izkušnje iz držav, v katerih so podobni izdelki legalni. Cena predlaganih ukrepov je zagotovo višja, kot jo predlagatelj zakona prikazuje, in mladi je niso pripravljeni plačati,« je še dodala Mihaela Lovše iz SZOTK.

»Kot rizične dejavnike, ki vplivajo na uporabo kanabisa med mladimi, prepoznavamo pozitivna stališča do uporabe, dojemanje večje dostopnosti kanabisa, slab starševski nadzor, družbo, ki uporablja kanabis, in družbene norme, ki so v prid njeni uporabi. Kot pomemben razlog prepoznavamo tudi (ne)resnične informacije, ki niso znanstveno podprte,« je povedal Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje. Predlog sprememb in dopolnitev zakona prinaša ohlapnejše družbene norme, povečevanje dostopnosti, oteževanje policijskega, inšpekcijskega in starševskega nadzora ter spreminjanje odnosa in še večjo normalizacijo konoplje v psihoaktivne namene.

»Glede na povečevanje problematike s konopljo v Sloveniji v zadnjih letih se nam zdi od dela politike, ki predlaga spremembe in dopolnitve zakona, povsem neodgovorno, da tako pomembno vprašanje obravnava s tako lahkotnostjo in hitrostjo tik pred volitvami. Brez vključitve relevantne stroke in nevladnih organizacij ter celo s popolno ignoranco do pristojnega Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dejstvo je, da se nam problematika povečuje z vidika večje rabe in povezanih težav med mladimi, večje dostopnosti ter nenazadnje preohlapne obravnave v javnosti in škodljivih posledic za preventivno delo. Menimo, da gre v tem primeru zgolj za demagoško nabiranje političnih točk pred volitvami in zagovarjanje ekonomskih interesov zelo ozkega kroga ljudi, ki so že doslej na to temo pretežno zavajali javnost z nestrokovnimi oziroma v svojo korist prilagojenimi argumenti,« je zaključil Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« v imenu zKNB.

_____________

Dodatne informacije: 

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni 

e-mail: info@sncda.si

spletna stran: www.sncda.si

Deli s prijatelji:

Share on facebook
Facebook
Share on linkedin
LinkedIn
Share on twitter
Twitter
Novice

Preberite tudi

Alkohol in marketing – informativna brošura

Prodaja alkoholnih pijač je osma najdonosnejša industrija – prinaša celo več denarja kot prodaja sladkih pijač. Proizvajalci alkoholnih pijač svoje izdelke zato oglašujejo na različne