Projekt Pulmo: “Vsak dan, ko ne kadimo, šteje!”

Kronične bolezni dihal zajemajo astmo, respiratorne alergije, kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), sindrom obstruktivne apneje v spanju in pljučno hipertenzijo.

Za KOPB na svetu trpi kar 64 milijonov ljudi, na nastanek bolezni pa v 85–90 % vpliva kajenje. K razvoju različnih kroničnih bolezni dihal v veliki meri prispeva tudi onesnaženost zraka.

O kroničnih boleznih dihal ter dejavnikih tveganja za njihov nastanek smo se v intervjuju pogovarjali z vodjo projekta Pulmo, Gajo Teppey.

Se nam lahko na kratko predstavite (kdo ste, kaj počnete, kaj je vaša vizija?)

V projektu Pulmo sodelujemo študenti splošne in dentalne medicine. Delujemo pod okriljem Društva študentov medicine Slovenije na javnozdravstvenem področju. Izvajamo delavnice na osnovnih in srednjih šolah, v sklopu katerih si prizadevamo o škodljivosti in posledicah kajenja poučiti učence od 6. do 9. razreda ter dijake 1. in 2. letnika. Tako jih želimo odvrniti od kajenja in omejiti širjenje razmišljanja, da je raba tobačnih izdelkov nedolžna. S tem poskušamo zmanjšati pojavnost zdravju škodljivih posledic kajenja in omogočiti boljšo kakovost življenja. Lani smo začeli še z izvajanjem predavanj za odrasle. Prvič smo predavanje izvedli v septembru 2020 za občane Žužemberka.

S svojim delovanjem želimo predvsem spodbuditi zdrav način življenja ter prispevati k zmanjšanju pojava pljučnih bolezni in zmanjšani uporabi tobaka.

Pljučne bolezni so ena izmed štirih glavnih skupin kroničnih nenalezljivih bolezni, k širši prepoznavnosti pomena zdravja pljuč pa je po svoje pripomogla tudi pandemija covida-19. Kaj tiči v ozadju teh bolezni? Bi izpostavili kakšne dejavnike tveganja, na katere večkrat pozabimo?

Razen najbolj očitnega krivca – kajenja – v ozadju tiči problem onesnaženega zraka. Industrija, kmetijstvo, transport in druge dejavnosti prispevajo k onesnaževanju z izpušnimi plini. S prisotnostjo teh plinov v zraku pride do različnih kemičnih in fizikalnih reakcij. 

Primer tega je nastajanje ozona v troposferi, kjer posledično slabo vpliva na naše zdravje. Velik problem v Sloveniji predstavlja še onesnaženje s trdimi delci, med katere spadajo npr. prašni delci, saje in dim. Njihov vpliv na zdravje je odvisen od velikosti delcev in tega, kako globoko v naše telo prodrejo. 

Najpogostejša posledica onesnaženja zraka so bolezni dihal. Izpostavljenost vpliva tudi na srce in obtočila, živčevje in reproduktivni sistem. Znano je, da je dolgotrajna izpostavljenost zmernemu onesnaženju bolj škodljiva kot kratkotrajna prekomernemu onesnaženju.

Kronični učinki izpostavljenosti so pogostejše okužbe zgornjih dihal in spodnjih dihalnih poti, zmanjšanje pljučne funkcije, pojav pljučnega raka in KOPB, višja umrljivost zaradi kroničnih bolezni dihal in srčno-žilnega sistema ter drugi.

Kajenje povečuje tveganja za zdravje. Aktivno in pasivno kajenje lahko vodita v slabši izid ali hujše zaplete tako covida-19 kot tudi kroničnih nenalezljivih bolezni. Ali se vam zdi, da se ljudje tega dovolj zavedajo? Kaj še lahko storimo, da se v Sloveniji zmanjša uporaba tobačnih izdelkov?

Menimo, da se ljudje nevarnosti kajenja ne zavedajo zadosti ali pa si preprosto zatiskajo oči pred dejstvi. Korak v pravo smer je bila uvedba enotne embalaže tobačnih izdelkov, saj je ta pomemben del njihovega marketinga. S tem se zmanjša privlačnost izdelkov in pa onemogoči oglaševanje na podlagi embalaže. Pri nas bi lahko tobačne izdelke podražili, saj so cene v naši državi med nižjimi v Evropi. Nujno bi bilo čimprej omejiti dovoljeno vsebnost nikotina v tobačnih izdelkih, saj ta pri višjih koncentracijah povzroča hitrejšo odvisnost. 

Najpomembnejše se nam zdi izobraževanje mladih. Idealno bi bilo, če dobro osveščen mladostnik ne bi nikoli začel s kajenjem. Glede na odzive na naših delavnicah pa smo kar optimistični, saj se nam zdi, da se otroci in mladostniki dobro zavedajo nevarnosti in posledic, ki jih ima kajenje na naše zdravje. Marsikateri pa ima na žalost tudi osebne izkušnje z izgubo domačih zaradi pljučnih bolezni.

Sloveniji in vsem ostalim državam je lahko vzor Nova Zelandija, kjer je vlada predstavila načrt postopnega višanja starostne omejitve za kupovanje tobačnih izdelkov. Tako bodo današnjim mladim preprečili zakonito kupovanje tovrstnih izdelkov v celotni življenjski dobi.

V letošnjem letu je Svetovna zdravstvena organizacija izdala nove globalne smernice za kakovost zraka, ki jasno dokazujejo škodo, ki jo onesnaževanje zraka povzroča zdravju ljudi. Ker je okoljska problematika tema, ki je še posebej blizu mladim, kako na to (kot študentski projekt) gledate vi? Ali v Sloveniji naredimo dovolj za zmanjšanje onesnaženosti zraka?

Kot bodoči mladi zdravniki smo zaskrbljeni. Zdi se nam, da vplivni ljudje, sposobni ustvarjanja pravih sprememb in napredka, nimajo interesa za izboljšanje trenutnih razmer. Znanstveniki že leta in leta svarijo pred neizogibnimi tragičnimi posledicami, ki jih imata globalno segrevanje in onesnaževanje na okolje, živali in ljudi. Ob vsem tem pa se tisti na vodilnih položajih sprememb lotevajo, kot da govorimo o daljni prihodnosti, stoletja naprej.

Škodljive posledice so znova in znova dokazane. Skrajni čas za ukrepanje je že zdavnaj mimo. Priča pa smo le sestankovanju in obljubljanju rešitev. Tak primer je tudi letošnja konferenca ZN o podnebnih spremembah (COP26) v Glasgowu.

Kljub vsemu ni vse tako črno. Izpostavili bi, da se je Slovenija v preteklih desetletjih uspešno spopadla z zmanjšanjem emisij iz termoelektrarn. V preteklosti je bil žveplov dioksid namreč najbolj pereč problem z vidika onesnaženega zraka v naši državi. Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA), s 7. 12. 2021, še vedno vzdržujemo trend zmanjšanja emisij SO2. 

Menimo, da bi lahko uvedli še številne spremembe, s katerimi bi hitreje izboljšali kakovost zraka in zmanjšali onesnaževanje. Predvsem je pomembno izvajanje ukrepov na lokalnih ravneh, posebej v večjih mestih.

Med pandemijo oziroma infodemijo je prišlo tudi do povečanja neresničnih mitov, ki so krožili po spletu. Več teh mitov je bilo tudi povezanih z dihanjem, kašljanjem, uporabo mask oziroma so se tako ali drugače navezovali na zdravje dihal. Kako ste se s takšnimi dezinformacijami spopadali vi? 

Kot javnozdravstveni projekt se nam ozaveščanje o neresnicah zdi zelo pomembno. Vestno smo brali in delili zapise zanesljivih virov, kot so NIJZ, Mladi zdravniki Slovenije, SZO in drugi, s pomočjo katerih smo pisali tudi lastne zapise in tako skušali problematiko na enostaven in razumljiv način približati zaskrbljenemu bralcu.

Kako je pandemija vplivala na potek vašega projekta – ste morali aktivnosti prestaviti v virtualno okolje ali so vaši preventivni programi delovali brez prekinitev, nemoteno? Kako je covid-19 vplival na vašo publiko ter člane?

Pojav covida-19 je za kar nekaj časa zaustavil delovanje našega projekta. Teden pred razglasitvijo pandemije smo izvedli zadnje delavnice. V tistem času so se šole spopadale s problemi pouka na daljavo, prav tako smo se temu na nivoju fakultete prilagajali mi. Z novim šolskim letom smo svoje delovanje prilagodili razmeram in ponudili izvajanje delavnic na daljavo, čeprav se nam zdi, da imajo delavnice v živo večji učinek. 

Naši člani in publika pa so tako kot vsi ostali pozornost usmerili na internetne dejavnosti. Organizirali smo več druženj na daljavo, pisali smo več prispevkov in organizirali smo Facebook dogodke ob svetovnih dnevih raznih pljučnih bolezni, kot so KOPB, pljučni rak in tuberkuloza. V aprilu smo v sodelovanju s projektom V odsevu organizirali predavanje na daljavo z naslovom Psihologija in kajenje, v sklopu katerega nam je predaval dr. Tomaž Čakš, višji zdravnik specialist. Ogled predavanja je možen na našem YouTube kanalu.

Kaj bi svetovali širši publiki? Imate morda kakšna priporočila ali nasvet o skrbi za lastno pljučno zdravje?

Vsem kadilcem svetujemo, naj čim hitreje opustijo kajenje, prav tako k prenehanju pozivamo vse, ki na druge načine uživajo tobak in tobačne izdelke. Pred posledicami kajenja ni varen nihče. Ne tisti, ki pokadi dve cigareti na dan, ne tisti, ki uporablja elektronske cigarete ali vape. Kajenje povzroča 17 vrst raka in številne druge pljučne bolezni, zelo slabo pa vpliva tudi na zdravje srčno-žilnega sistema. Vsak dan, ko ne kadimo, smo bolj zdravi. Vsak dan šteje!

Nekadilcem priporočamo, da se ne zadržujejo v neposredni bližini ljudi, ki kadijo, saj je pasivno kajenje prav tako škodljivo zdravju.

Bi želeli še kaj dodati ali posebej izpostaviti?

Glede na trenutne razmere vsem svetujemo dosledno upoštevanje ukrepov in pravil za zajezitev širjenja covida-19. Maske, cepljenje (s tremi odmerki) in previdnost ob druženju predstavljajo najhitrejšo pot v prihodnost brez virusa in omejitev. 

Deli s prijatelji:

Share on facebook
Facebook
Share on linkedin
LinkedIn
Share on twitter
Twitter
Novice

Preberite tudi

Zgodbe, ki jih pišejo kronične nenalezljive bolezni

Kronične nenalezljive bolezni od bolnikov zahtevajo prilagoditev življenjskega sloga, nadzorovanje dejavnikov tveganja in dolgotrajno zdravljenje. Spišejo pa tudi različne zgodbe pogumnih posameznikov, ki se soočajo