Kje v Ljubljani dihamo najbolj onesnažen zrak?

Onesnažen zrak v mestih

Partnerstvo za okolje in zdravje izvaja raziskavo, kje v Ljubljani dihamo najbolj onesnažen zrak.

Raziskava Partnerstva za okolje in zdravje se osredotoča na merjenje koncentracij dušikovega dioksida (NO2), ki je eno poglavitnih onesnaževal zraka – pri nas ga največ nastane kot posledica cestnega motornega prometa.

Zakaj merilna kampanja?

Na številnih lokacijah imamo resen problem z dušikovim dioksidom (NO2) v zraku, ki ga dihamo. Partnerstvo je v sodelovanju z nemško organizacijo Deutsche Umwelthilfe v letu 2019 izvedlo raziskavo na 50 lokacijah po širšem središču Ljubljane, kjer so namestili difuzne vzorčnike ter med marcem in aprilom 4 tedne merili koncentracije NO2 v zraku. Rezultati, ki so jih prejeli, so bili slabši od pričakovanega, zato so se odločili, da merjenje ob prometnih vpadnicah in cestnih koridorjih ponovijo in tudi povečajo število lokacij.

Zakaj ravno Ljubljana?

Glavni vzrok za visoke koncentracije zdravju škodljivega dušikovega oksida v zraku je motoriziran promet oziroma natančneje emisije dizelskih vozil. Ljubljana je kot stičišče Slovenije tudi najbolj prometno obremenjena, kar negativno vpliva na kakovost zraka, saj se več kot 120.000 ljudi vsak dan pripelje na delo v Ljubljano, od tega večina s svojim avtomobilom. Ko dodamo še promet, ki ga povzročimo prebivalci in prebivalke Ljubljane, to predstavlja dolge kolone avtomobilov in goste oblake izpušnih plinov.

Onesnaženost zraka v Ljubljani

Kakšen je vpliv na zdravje?

Onesnaženost zraka je prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v Evropski Uniji, saj vpliva na kar 400.000 prezgodnjih smrti na leto, pri nas pa 1.700 (vir: EEA – Air quality in Europe, 2019 report).

Dušikovi oksidi (NOx) so strupeni in zelo škodljivi za zdravje.  Prav tako je onesnažen zrak eden glavnih dejavnik tveganja za obolenje za najbolj pogostimi kroničnimi boleznimi, ki vključujejo rakava in srčno-žilna obolenja, bolezni dihal, sladkorno bolezen, težave v nosečnosti in tudi demenco. Najbolj rizična skupina so otroci, ker so manjši in s tem bližje plasti avtomobilskih izpuhov. Malčki vdihnejo zrak pogosteje kot odrasli, še posebej med igro in tekom. Starejši ljudje, ljudje s predhodnimi obolenji in kroničnimi boleznimi, kot je astma, nosečnice in še nerojeni otroci so prav tako hitro prizadeti ob izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Zato je kakovost zraka zelo pomembna!

Zakaj se meritve izvaja pozimi?

Koncentracije NO2 so praviloma višje v zimskem času, predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer (temperaturne inverzije), poleti pa nižje, ker se poleg boljšega redčenja NO2 porablja tudi za tvorbo ozona.

Evropska Agencija za okolje opozarja, da lahko pričakujemo, da bodo obdobja hude onesnaženosti zraka postala pogostejša ob določenih vremenskih razmerah in visoki ravni izpustov onesnaževal ter ob napovedanih obdobjih izjemne vročine, ki so povezani s podnebnimi spremembami.

Kje lahko pričakujemo največje koncentracije NO2?

Ker je cestni promet največji vir NO2, lahko najvišje koncentracije pričakujemo ravno ob prometnih cestah in ulicah, z oddaljenostjo od le-teh pa tudi koncentracija NO2 pada. Z uporabo katalizatorjev v avtomobilih so se izpusti NO2 iz prometa sicer zmanjšali, a kljub temu je stanje še zmeraj zaskrbljujoče, saj je promet v mestih vedno gostejši, kar vpliva na povišane koncentracije onesnaževal, tudi NO2.

Ali onesnažen zrak vpliva tudi na javnozdravstveno blagajno?

Pa še kako! Najnovejša raziskava, ki je preučila, kako so družbeni stroški povezani z onesnaženim zrakom v kar 432 evropskih mestih iz 30 držav kaže, da nas Evropejce na letni ravni onesnažen zrak “stane” kar 166 milijard evrov! V povprečju znašajo letni družbeni stroški onesnaženega zraka v Ljubljani 1.502 evrov, v Mariboru pa 965 evrov na prebivalca.

Spremljajte rezultate

Rezultatom raziskave in ostalim aktivnostim lahko sledite na Facebook profilu Partnerstva za okolje in zdravje.

Deli s prijatelji:

Share on facebook
Facebook
Share on linkedin
LinkedIn
Share on twitter
Twitter
Novice

Preberite tudi

Alkohol in marketing – informativna brošura

Prodaja alkoholnih pijač je osma najdonosnejša industrija – prinaša celo več denarja kot prodaja sladkih pijač. Proizvajalci alkoholnih pijač svoje izdelke zato oglašujejo na različne