Med 25. in 31. majem 2025 se na pobudo Združenja evropskih zvez za boj proti raku (The Association of European Cancer Leagues, naprej kot ‘ECL’) tradicionalno odvija Evropski teden boja proti raku kot del prizadevanj za boljši nadzor, oskrbo in preventivo raka po vsej Evropi.
Iz dostopnih podatkov Svetovne zdravstvene organizacije in njene Agencije za raziskovanje raka v Evropski uniji vsakih devet sekund nekdo zboli za rakom. Samo leta 2022 so rakava obolenja zahtevala življenja 1,3 milijona ljudi, kar pomeni, da je rak glavni vzrok smrti v Evropi pri ljudeh, mlajših od 65 let. Niti gospodarski vidik bolezni ni zanemarljiv, saj Evropska komisija ocenjuje, da finančno breme boja z boleznijo in njenimi posledicami presega 100 milijard evrov letno. Da bi dosegli vizijo Evrope brez raka, moramo okrepiti boj proti tej bolezni.
Evropski načrt za boj proti raku (EBCP) je ključna pobuda EU za boj proti zaskrbljujočim trendom rakavih obolenj, vendar je potrebnih več ukrepov. ECL zato poziva oblikovalce politik, naj prednostno sprejmejo ukrepe, kot so izboljšanje nacionalnih programov, zmanjševanje neenakosti pri zgodnjem odkrivanju raka, izboljšanje infrastrukture oskrbe in zagotavljanje dostopa do zdravljenja. ECL v zakonodajnem okviru 2025–2029 prav tako apelira na področje preventive in poudarja zlasti krepitev raziskav, spodbujanje zdravega načina življenja in oblikovanje medsektorskih politik, ki varujejo zdravje planeta.
Na področju povezave med okoljem in zdravjem pomembno vlogo igra Partnerstvo za okolje in zdravje (POZ), ki s svojimi aktivnostmi od leta 2017 ozavešča o medsebojnih vplivih okoljskih dejavnikov na zdravje. Projekt spodbuja aktivno sodelovanje različnih deležnikov ter prenos znanja in dobrih praks v lokalne skupnosti, pri čemer izpostavlja okolje kot ključen dejavnik pri ohranjanju in krepitvi javnega zdravja.
Povezava med škodljivimi kemikalijami in rakom je dobro poznana in še vedno predstavlja veliko skrb za javno zdravje. V okviru projekta POZ si zato skupaj s Health and Environment Alliance v luči posodobitve evropske uredbe REACH prizadevajo za zakonsko ureditev področja kemikalij, ki bo povečala zaščito, zlasti za ranljive skupine, ne da bi pri tem ogrozila okoljske in zdravstvene standarde. Čeprav ima uredba REACH močna teoretična izhodišča, je njeno praktično izvajanje pomanjkljivo, saj je odgovornost industrije nezadostna. Od revizije se pričakuje ohranitev temeljnega načela „brez podatkov ni trga” (no data, no market), prenos dokaznega bremena na proizvajalce kemikalij, zagotavljanje visokih varnostnih standardov, kot tudi uvedbo sankcij za ugotovljene neskladnosti. Posodobljena uredba REACH bi lahko podprla tudi krožno gospodarstvo s spodbujanjem uporabe varnih materialov, ki jih je mogoče reciklirati.
Poleg okoljskih in kemičnih dejavnikov velja opozoriti tudi na vlogo vedenjskih tveganj, pri čemer je raba alkohola pomemben in pogosto premalo prepoznan dejavnik tveganja za razvoj različnih vrst raka. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča alkohol med karcinogene skupine 1, saj je znanstveno potrjena povezava med rabo alkohola in pojavnostjo raka ustne votline, žrela, grla, požiralnika, jeter, debelega črevesa ter dojk. Na to problematiko opozarjamo tudi v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB), ki v okviru projekta Alkohol skozi rožnata očala naslavljamo vprašanja rabe alkohola, s posebnim poudarkom na ženskah in nosečnicah. Projekt izpostavlja tako biološke kot družbeno-kulturne razlike v doživljanju in posledicah rabe alkohola ter spodbuja javno razpravo o pogosto spregledanem vplivu alkohola na zdravje, vključno z njegovo vlogo pri razvoju raka. Več o projektu in objavljenih vsebinah je dostopno na naši spletni strani tukaj.
Več informacij o problematiki rakavih obolenj boste našli tudi pri lokalnem koordinatorju ECL v Sloveniji, Zvezi slovenskih društev za boj proti raku, ki je pripravila preventivne nasvete za boj proti raku, ki jih lahko izvaja vsakdo izmed nas.
