“Bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje”

Rak je izraz, ki se uporablja za skupino bolezni, ki lahko prizadenejo katerikoli del telesa. Poznamo jih tudi pod imenom maligni tumorji in novotvorbe. Določilna značilnost raka je hitra nenormalna rast celic, ki lahko napade sosednje dele telesa.

Letno za rakom na novo zboli več kot 15.000 prebivalcev Slovenije, več kot 6000 jih letno zaradi raka tudi umre. Z diagnozo raka trenutno v Sloveniji živi več kot 110.000 ljudi.

Več kot 30 % primerov raka je mogoče preprečiti s spremembo vedenja in načina življenja. Glavni dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo, so nezdrava prehrana, uporaba tobaka, telesna neaktivnost, uživanje alkohola ter okoljska in poklicna izpostavljenost rakotvornim snovem.

V tokratnem intervjuju smo se o raku ter situaciji med pandemijo covida-19 pogovarjali s prof. dr. Vesno Zadnik, dr. med., vodjo Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Se nam lahko na kratko predstavite? Kakšen je pomen Registra raka za Slovenijo? 

prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana

Register raka Republike Slovenije je bil ustanovljen leta 1950 na Onkološkem inštitutu Ljubljana in je v sedmih desetletjih ohranil svoje osnovno poslanstvo nacionalnega registra za zbiranje, obdelavo in predstavljanje visokokakovostnih podatkov o vseh novih primerih raka in preživetju bolnikov z rakom v državi. Skladno z razvojem družbe ter potrebami zdravstvenega sistema se Register raka danes poglobljeno usmerja tudi v sprotno spremljanje kakovosti obravnave bolnikov z rakom.

Register raka je danes ugledna strokovna institucija nacionalnega pomena, s svojim 70-letnim delom pa je prepoznan tudi kot eden najstarejših in najboljših populacijskih registrov raka v Evropi in svetu. S kakovostnimi podatki o bremenu raka v državi je ena najpopolnejših zdravstvenih zbirk podatkov v Sloveniji in izhodiščna strokovna točka za pripravo nacionalnih programov obvladovanja raka, ki prispevajo k preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka ter izboljšanju zdravljenja, preživetja in kakovosti življenja za vse bolnike z rakom.

V prvem valu covida-19 je število novo postavljenih diagnoz padlo za 30 %. Kljub temu so potem številke začele naraščati, ampak niso dosegle primanjkljaja z začetka epidemije. Kakšne so vaše projekcije za ta primanjkljaj v prihodnosti? Kako se bo to odražalo v družbi? 

Za začetek bi rada povedala oziroma pohvalila, da smo na našem Registru raka na osnovi dostopnih sprotnih podatkov že kmalu po zaključenem prvem valu epidemije covida-19 leta 2020 pripravili analizo onkoloških obravnav in kot prvi na svetu izdali članek, ki je uspel pokazati vpliv covida-19 na raka s podatki registra raka.

Spremljanje vpliva epidemije covida-19 na breme raka smo nadaljevali v sklopu aktivnosti, poimenovanih onKOvid (iz besed onkologija in kovid), Septembra letos je tako zaživela nova spletna platforma onKOvid, dostopna širši javnosti na spletni strani: http://www.slora.si/onkovid, za spremljanje bremena raka in obravnav onkoloških bolnikov v obdobju epidemije covida-19 v Sloveniji. Omogoča ažurno in sprotno spremljanje razmer na področju onkologije in opazovanje morebitnih odklonov, s čimer daje odločevalcem podlago za spremembe ukrepov za zajezitev širjenja okužbe z novim koronavirusom, ki vplivajo na dostop in izvajanje zdravstvenih storitev.

Če se zdaj vrnem k vašemu vprašanju glede vpliva epidemije covida-19 na raka, zbrani in analizirani podatki kažejo, da je prvi val epidemije bolj vplival na število novih primerov raka in napotitev na onkološko obravnavo (število izdanih napotnic) kot drugi in tretji val. Podatki letošnjega leta kažejo, da so se napotitve na prvi onkološki pregled vrnile na raven pred epidemijo oz. nekoliko narasle. Še vedno pa je zaskrbljujoče, da odkrivamo 10 % manj novih rakov kot v obdobju pred epidemijo; številke se sicer razlikujejo glede na vrsto raka, posebej veliki padci novih primerov so pri kožnem raku, tako nemelanomskem kot melanomu, pri raku prostate in krvnih rakih.

Delež novih primerov raka, obravnavanih v slovenskih bolnišnicah v letu 2020 in 2021 glede na ustrezni mesec v letu 2019

Pri vplivu epidemije na raka se bojimo dolgoročnih posledic, zato nas skrbijo zaznane zakasnitve v diagnostiki. Bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje. Če bolniki pridejo do zdravnika v napredovalih stadijih bolezni in se zdravljenje raka prične z zamudo, lahko pričakujemo slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in slabše preživetje, kar nas pa tudi najbolj skrbi.

V klinični praksi zdravniki na Onkološkem inštitutu že zaznavajo, da na obravnavo prihajajo bolniki z rakom v višjih stadijih, ki imajo slabšo napoved izida bolezni. Vendar pa bomo lahko vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot so preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, realno vrednotili šele na daljši rok, ko se bo tudi videlo, kako hitro bomo zaostanke, predvsem iz prvega vala epidemije, na vseh nivojih sistema uspeli nadoknaditi.

Delež napotitev na prvi onkološki pregled v letu 2020 in 2021 glede na ustrezni mesec v letu 2019

Mogoče še kakšna beseda glede vpliva covida-19 na izvajanje presejalnih programov?

V Sloveniji je bila onkologija navedena kot ena od izjem med zdravstvenimi dejavnostmi, katere delovanje se mora izvajati nemoteno, ne glede na različne omejitvene ukrepe v povezavi s covidom-19. Začasno so bili v času prvega vala epidemije (marec–maj 2020) na področju raka ustavljeni le presejalni programi za raka DORA, ZORA in Svit.

Na podlagi podatkov Registra raka in opozoril strokovnjakov pa v drugem valu razglašene epidemije covida-19 presejalni programi za raka, kot izjema med preventivnimi dejavnostmi, niso ustavili svoje dejavnosti, le prilagodili so njeno izvajanje, tako da je bilo varno tako za udeležence kot tudi za izvajalce.

Kako je covid-19 vplival na zdravljenje raka v Sloveniji?

Kljub navajanju onkologije kot izjeme v odločbah za zajezitev širjenja covida-19 pa so različne širše družbene spremembe posredno vplivale na koriščenje in dostopnost do zdravstvenih storitev. Razloga za upad napotitev na onkološke obravnave predvsem v prvem valu epidemije trenutno še ne poznamo, najverjetneje pa gre za kombinacijo različnih dejavnikov; morda se ljudje s svojimi nespecifičnimi težavami, ki pa lahko že kažejo na raka, ne obračajo na svojega zdravnika, prav tako zdravstveni sistem ni enako dostopen, kot smo bili navajeni prej. Kar se tiče Onkološkega inštituta Ljubljana, obravnava bolnikov z rakom ves čas epidemije poteka neprekinjeno.

Bi morda želeli še kaj dodati ali posebej izpostaviti?

Onkološki inštitut Ljubljana že ves čas opozarja, da tudi v epidemiji covida-19 ne smemo pozabiti na epidemijo raka – rak je namreč danes eden najpomembnejših zdravstvenih problemov naše družbe. Letno na novo za rakom zboli več kot 15.000 Slovenk in Slovencev, več kot 6.000 jih zaradi raka umre.

Ves čas tudi izpostavljamo, da obravnava bolnikov z rakom nikakor ne sme zastati, saj bi to lahko pomenilo večjo škodo na zdravju ljudi, kot jo povzroča okužba z novim koronavirusom. Zato ob tej priložnosti pozivam tudi vaše bralce, da naj skrbijo za svoje zdravje, se udeležujejo presejalnih pregledov za raka Zora, Dora, in Svit in ob zgodnjih znakih raka ne odlašajo z obiskom pri zdravniku.

Deli s prijatelji:

Facebook
LinkedIn
Twitter
Novice

Preberite tudi

Pinkwashing v alkoholni industriji

Pinkwashing je marketinška taktika, pri kateri podjetja izkoriščajo družbeno občutljive tematike, kot je boj proti raku dojk, za izboljšanje svojega ugleda in povečanje prodaje, ne