Rak žrela predstavlja kompleksno maligno obolenje zgornjih dihalnih poti, pri katerem so glavni dejavniki tveganja raba alkohola, kajenje in virusne okužbe (npr. humani papiloma virus – HPV). Alkohol deluje kot kancerogen, ki z biokemičnimi in celičnimi mehanizmi spodbuja karcinogenezo, zlasti pri tistih, ki alkohol kombinirajo s tobakom.
Epidemiološki podatki in relativno tveganje
Epidemiološke raziskave so pokazale, da zmerna raba alkohola poveča tveganje za rak žrela za 1,8-krat, pri kroničnih uporabnikih pa se tveganje poveča do 5-krat v primerjavi z abstinenti. Kombinacija alkohola in kajenja ima multiplikativen učinek, saj alkohol povečuje topnost in absorpcijo rakotvornih snovi iz cigaretnega dima, kar znatno pospeši proces karcinogeneze.
Klinična slika raka žrela
Simptomatika raka žrela je pogosto nespecifična, kar lahko vodi v pozno diagnozo.
Med značilne znake sodijo:
- kronično vneto grlo,
- oteklina ali zatrdlina na vratu,
- bolečine v ušesu,
- težave pri požiranju,
- zvonjenje v ušesih.
Bolniki z napredovalim stadijem bolezni lahko razvijejo tudi spremembe v glasu, krvavitve, odrevenelost ali izgubo zob, kadar se tumor širi proti ustni votlini.
Viri:
