Ljubljana, 3. junij 2025 – Podpisane nevladne organizacije s področja javnega zdravja izražamo strokovno utemeljeno podporo sprejetemu ukrepu dviga trošarin na pivo. Ta odločitev predstavlja pomemben in nujen korak v smeri zmanjševanja škodljive rabe alkohola in s tem povezanega bremena kroničnih bolezni ter prezgodnjih smrti, kar potrjujejo številni znanstveni dokazi in mednarodne prakse.

Pivovarska industrija na podlagi ukrepa vlade o dvigu trošarin izraža skrb, da bo to povzročilo upad prodaje in negativno vplivalo na poslovanje. Vendar znanstvene raziskave in mednarodne izkušnje kažejo, da zvišanje trošarin ne povzroča bistvenega negativnega vpliva na poslovanje pivovarn, temveč učinkovito zmanjšuje škodljivo porabo alkohola. Študije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in izkušnje iz drugih držav potrjujejo, da višje cene zaradi trošarin vodijo k zmanjšanju celotne porabe alkohola, zlasti med mladimi in tveganimi skupinami. V Sloveniji so mali pivovarji upravičeni do znižanih trošarin, kar dodatno ublaži morebitne negativne učinke na njihovo poslovanje. Analiza Ministrstva za finance kaže, da bi predlagano zvišanje trošarin pomenilo le okoli 60 evrov dodatnega mesečnega stroška za malega proizvajalca piva, kar predstavlja minimalen vpliv na konkurenčnost in poslovanje. Ob tem poudarjamo, da na področju obdavčitve alkoholnih pijač obstaja še znaten prostor za dodatne, ambicioznejše ukrepe, ki bi učinkoviteje naslovili javnozdravstvene in družbene posledice škodljive rabe alkohola. Razpoložljivi ekonomski podatki kažejo, da alkoholna industrija kljub obstoječi nizki obdavčitvi dosega visoke dobičke – denimo je Pivovarna Laško Union v letu 2024 ustvarila več kot 17 milijonov evrov čistega dobička.

Nevladne organizacije zato odločno pozdravljamo sprejetje prvega pomembnega koraka z uveljavitvijo višjih trošarin na pivo in hkrati pozivamo k nadaljevanju celovite in konsistentne reforme trošarinskega sistema. Ključno je, da se sistemsko naslovi celotno področje alkoholnih pijač – vključno z uvedbo pravične in javnozdravstveno utemeljene obdavčitve vina, v skladu z načeli davčne pravičnosti, učinkovite preventive in najboljših mednarodnih praks.

Zdravje ljudi mora imeti prednost pred interesom alkoholne industrije

»Zvišanje trošarin na pivo in na druge alkoholne pijače je nujen ukrep za zmanjšanje škodljive rabe alkohola, saj postavlja zdravje prebivalstva pred parcialne gospodarske interese,« poudarja Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja. Zalar nadaljuje, da je potrebno na nacionalni ravni sprejeti jasno usmeritev, kjer javno zdravje prevladuje nad kratkoročnimi ekonomskimi interesi industrije.

Vse alkoholne pijače bi morale biti obdavčene, vključno z vinom

Trenutno v Sloveniji velja nesprejemljiva izjema, saj vino ni obdavčeno s trošarinami, kar neposredno nasprotuje javnozdravstvenim ciljem in načelom pravičnosti. Neža Polh iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo opozarja: »Če želimo resno zmanjšati škodljivo rabo alkohola in doseči pozitivne javnozdravstvene učinke, moramo obdavčiti vse alkoholne pijače, tudi vino«. Vino v Sloveniji ostaja privilegirano, zaradi česar je njegova raba izrazito razširjena in prispeva k zdravstvenim težavam prebivalstva.

Alkohol kot veliko breme za zdravstvo in družbo

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) letno zaradi posledic škodljive rabe alkohola v Sloveniji umre več kot 900 oseb, zdravstveni in družbeni stroški pa presegajo 234 milijonov evrov (neposrednih in posrednih stroškov). Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip, poudarja: »Dvig trošarin ima pomembne preventivne učinke, saj zmanjša dostopnost alkohola, zlasti med mladimi in socialno ranljivimi skupinami, kar vodi v manjšo porabo alkohola in posledično zmanjšuje breme bolezni ter prezgodnjih smrti.« Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, dodatno opozarja: »Medtem ko družba nosi visoke stroške zaradi posledic rabe alkohola, pivovarne ustvarjajo milijonske dobičke. Zato je prav, da višje trošarine uravnotežijo ta nesorazmerja in omogočijo več vlaganj v preprečevanje škode, ki jo alkohol povzroča.«

Primer dobre prakse iz Litve:
Litva je leta 2017 izvedla obsežno zvišanje trošarin na alkohol (pivo + 112 %, vino + 111 %, žgane pijače + 23 %), kar je povzročilo izjemne rezultate: zmanjšanje smrti, povezanih z alkoholom, za 22 %, povečanje prihodkov državnega proračuna za 38 % in pomembne prihranke v zdravstvenem sistemu. Ta primer jasno dokazuje, da je dvig trošarin učinkovit tako z vidika javnega zdravja kot tudi ekonomskih koristi.

Pozivamo Vlado Republike Slovenije, da:

1. Na podlagi že uveljavljenega dviga trošarin na pivo, nadaljuje z uvedbo pravične obdavčitve vina in vseh ostalih alkoholnih pijač. To predstavlja ključen korak k učinkovitemu zmanjševanju škodljive rabe alkohola.
2. Pripravi in implementira celovito reformo trošarinskega sistema, ki bo upoštevala načelo pravičnosti, javnozdravstvene usmeritve ter najboljše mednarodne prakse.
3. Dodatne finančne prihodke, pridobljene iz povišanih trošarin, namensko usmeri v krepitev javnozdravstvenih preventivnih programov, s poudarkom na zaščiti mladih in ranljivih skupin ter zmanjševanju škodljive rabe alkohola in njegovih posledic.

Takšen pristop bo dolgoročno prispeval k zmanjševanju zdravstvenega bremena alkohola ter zagotovil trajnostno financiranje programov, ki so ključni za zdravje prebivalstva Slovenije.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 040 229 059 (Sekretariat zKNB) ali e-poštnem naslovu: info@sncda.si. 

Lep pozdrav,

Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja

Matej Košir, direktor Inštituta “Utrip” in vodja mreže “Preventivna platforma”

David Razboršek, direktor Zavoda Vozim

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje