Ste se že pridružili akciji 40 dni brez alkohola, ki poteka do 16. aprila? Z njo organizatorji opozarjajo, da prekomerno uživanje alkohola v Sloveniji povzroča veliko družinskih stisk, nasilja, prometnih nesreč in bolezni.

Na stiske, povezane z rabo alkohola in prometnimi nesrečami, pa opozarjajo tudi pri Zavodu VOZIM, za katerega ste gotovo že slišali oziroma opazili njihovo kampanjo Heroji furajo v pižamah. Ste na primer vedeli, da so mladi vozniki med 15. in 24. letom starosti med letoma 2010 in 2021 število prometnih nesreč pod vplivom alkohola zmanjšali za 56 %, ostale starostne skupine pa zgolj za 26 %?

Naši sogovorniki s statističnimi podatki sledijo tudi drugim trendom na cestah in v prometni varnosti. Moški na primer povzročijo kar 89 % prometnih nesreč pod vplivom alkohola, ženske pa na cestah večinoma veljajo za previdnejše. Ne glede na starost ali spol pa je treba v prvi vrsti poudariti ničelno toleranco do vožnje pod vplivom alkohola.

Ali se nam lahko na kratko predstavite?

Začetki Zavoda VOZIM so povezani s prometno varnostjo, danes pa delujemo na področju preventive v prometu in alkoholu ter psihoaktivnih snovi (PAS), mladinskega dela in socialne integracije oseb z manj priložnostmi – invalidov. Skozi osebne zgodbe invalidov poškodovancev želimo prispevati k spodbujanju pozitivnega in zdravega vedenja otrok in mladostnikov ter vplivati na varovalne in spodbujevalne dejavnike pred rabo alkohola ter drugih prepovedanih drog in spodbujanje zdravega načina življenja.

Zavzemamo se, da z inovativnim in pozitivnim pristopom pripovedi osebnih zgodb vplivamo na mlade in spreminjamo njihova stališča. Svojim prizadevanjem smo v zadnjih letih dodali tudi področji trajnostne mobilnosti in duševnega zdravja, saj je eno naših vodil odgovarjanje na aktualne družbene probleme.

Delo vašega zavoda ima velik pomen v slovenskem prostoru, kar se tiče prometne varnosti in zdravstvene preventive. Kakšne programe izvajate in ali nam lahko malce bolj pobližje predstavite program Heroji furajo v pižamah?

Izvajamo preventivne programe za osnovne in srednje šole, pa tudi delavnice za njihove starše. Lani smo programe obogatili še s predavanjem za strokovno javnost. Mladim kot aktivnim udeležencem v prometu omenjene vsebine približamo z zgodbami invalidov, ki poleg svoje osebne zgodbe s slušatelji podelijo tudi nekaj teorije, mladinski delavci pa jih v daljših delavnicah še aktivno vključijo v preizkušanje in debato o motnjah pozornosti v prometu, vožnji pod vplivom alkohola, hitrosti in podobnem.

Vidnejši program Zavoda VOZIM je iniciativa za manj voženj pod vplivom alkohola Heroji furajo v pižamah, ki mladim že peto leto zapored polaga na srce, da alkohol in volan ne sodita skupaj. Iniciativa sestoji iz številnih aktivnosti, ki jih skupaj z mladimi in drugimi podporniki izvedemo v lokalnem okolju. Osrednji dogodek je posvet med mladimi in odločevalci, ki poleg njih združuje še strokovnjake s področja prometne varnosti in alkohola, mladinske delavce in šolo. Na njem skupaj iščejo rešitve za naslavljanje problematike vožnje pod vplivom alkohola in pitja med mladimi v lokalnem okolju, predloge rešitev mladih pa občina sprejme in se zaveže, da jih bo v karseda veliki meri implementirala.

Mladi so deležni tudi dinamičnih delavnic, njihovi starši predavanja, na katerem se jim prikažejo praktični nasveti za pogovor o alkoholu in konoplji z mladostnikom, strokovna javnost pa predavanja na temo preventive, ki ga izvajamo v sodelovanju z NIJZ. Širšo javnost na problematiko pitja in vožnje opozorimo z vožnjami z zabav, v sklopu katerih poškodovanci invalidi vozijo mlade, pa tudi druge z zabave domov z namenom ozaveščanja o možnih posledicah nespametnih odločitev. Tako iniciativa naslavlja številne deležnike in ciljne skupine, kar opozarja na pomen skupnega reševanja problemov v lokalnem okolju.

Kako gledate na problematiko prisotnosti alkohola na slovenskih cestah? Je to pri nas še velika težava ter kaj bi po vašem mnenju še morali storiti za izboljšanje situacije?

Statistika prometnih nesreč zaradi prisotnosti alkohola pri vsaj enem od voznikov kaže, da imamo Slovenci nasploh preveč toleranten odnos ne le do pitja alkohola, temveč tudi do vožnje, ko smo kaj spili. Naša “mokra kultura” je lani na cesti terjala največ življenj po letu 2015, za problematične so se izkazale starostne skupine 25–34 let in 45–64 let. Mladi do 25. leta sicer kažejo največji napredek pri varnem vedenju v prometu, vendar je alkohol še vedno del “dobre zabave”, kot jih še vedno veliko izjavi na delavnicah, to pa povečuje verjetnost, da se bo oseba vinjena usedla za volan in odpeljala domov. Takšna odločitev deloma botruje dejstvu, da je Slovenija precej “razdrobljena”, javnega prevoza mnogokje ni, če pa že, je pa običajno neprijazen za žep mladostnika, pa tudi marsikoga drugega.

V primerjavi z drugimi državami smo še vedno nad mednarodnimi povprečji po količini zaužitega alkohola prebivalstva in to, da ga še vedno preradi združimo s cesto, potrjujejo tudi statistike. Od leta 2010 smo naredili dober napredek pri zmanjšanju števila prometnih nesreč nasploh, vendar se pri prometnih nesrečah pod vplivom alkohola premikamo po polžje. Menimo, da je naslavljanje kulture pitja in vožnje večplastno in še posebej zahtevno zaradi zakoreninjenosti alkohola v našo družbo. Represivni ukrepi za zamejitev pojavljanja alkohola na cesti do neke mere delujejo, vendar se vedenje, odnos do pitja in vrednote oblikujejo že zgodaj, preden oseba prvič seže po kozarcu in sede za volan.

Verjamemo v celosten pristop k spopadanju s prisotnostjo alkohola v družbi, ki vključuje vse, ne le mlade, ki jim je treba predati sporočila o varnem vedenju (na cesti) in zdravem življenjskem slogu, temveč tudi njihove starše kot primarni zgled otrokom in odločevalce na vseh nivojih, tako v smislu financiranja dejavnosti kot zakonodajnih sprememb, pri katerih imamo še veliko prostora za izboljšave.

Katero lekcijo ali ključno sporočilo bi še posebej izpostavili in položili na srce našim bralcem, udeležencem v prometu, mladim?

Nikoli ne sedite za volan, če ste kaj spili, in vselej poskrbite za varen prevoz domov, pa četudi to pomeni, da vas sredi noči pride iskat starš, prijatelj ali kateri drug heroj v pižami.

Da bi drug drugemu lažje obljubili, da lahko v takih primerih računamo drug na drugega, da se pridemo iskat, smo ustvarili herojski Vau’čer za vau večer s srečnim koncem, ki ga lahko vsak ustvari in pošlje prijatelju, znancu, staršu ali komu drugemu. Sicer je pa za nas heroj vsak, ki zna žurat’ brez alkohola.

Ali bi želeli še kaj deliti z našimi bralci?

Besede našega ambasadorja, poškodovanca na vozičku zaradi alkohola: “Zakaj bi si zaradi alkohola zakomplicirali življenje, če nam ni treba in če se lahko imamo dobro brez njega?”