Ljubljana, 23. december 2021 – Na konferenci o kroničnih nenalezljivih boleznih (KNB) in preventivnih ukrepih v času covida-19 so se združili predstavniki različnih nevladnih organizacij s področja zdravja, kot so na primer Društvo za srce, Inštitut za raziskave in razvoj UTRIP ter Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK), ter predstavniki centrov za krepitev zdravja in centrov za socialno delo po Sloveniji. Namen konference je bil spodbuditi razpravo o vplivih na nastanek bolezni in celovitih preventivnih ukrepih v času covida-19.
Na situacijo, povezano s KNB, je namreč v veliki meri vplivala tudi pandemija, saj se je med njo še okrepil vpliv na glavne dejavnike tveganja za nastanek bolezni, kot sta na primer telesna neaktivnost in nezdrava prehrana. Meritve v okviru spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok SLOfit po preklicu epidemije covida-19 na primer kažejo največji upad gibalne učinkovitosti otrok in največji porast deleža otrok z debelostjo v zgodovini spremljanja.
Obdobje pandemije pa je zaznamovala tudi povečana raba alkoholnih pijač in prepovedanih drog. V Sloveniji namreč kar od 7,8 do 13,9 % ljudi pije več kot v času pred covidom-19. Četrtina znanih uporabnikov drog v Sloveniji je v času pandemije poročala, da je po prepovedanih drogah posegla večkrat kot prej. Med pandemijo covida-19 je bila poročana predvsem večja uporaba substanc, ki se uporabnikom zdijo bolj primerne za uporabo doma.
Ob tem je Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj UTRIP, ki vodi tudi program s področja zdravja “Preventivna platforma”, povedal: “Alkoholna industrija se je izredno hitro prilagodila novim razmeram in situacijo s pridom izkoristila ter potrošnikom ponudila veliko rešitev, s katerimi so okrepili marketinške prijeme in dostavne storitve ter se s tem izognili ukrepom glede prepovedi osebnega prevzema alkoholnih pijač.”
Pandemija bo zelo verjetno imela kratkoročne in dolgoročne posledice tudi na kadilsko vedenje. Kajenje je pomemben dejavnik tveganja za številne KNB, med drugim tudi kronično obstruktivno pljučno bolezen in cel nabor različnih vrst raka. Neža Polh, strokovna sodelavka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, je med svojo predstavitvijo izpostavila zaskrbljujoč podatek, da lahko “tobaku pripišemo kar vsako četrto smrt zaradi raka in vsako tretjo prezgodnjo smrt zaradi bolezni srca in ožilja.”
Področje onkologije je bilo sicer med pandemijo eno izmed najmanj prizadetih, saj so storitve in dostop do njih tesno povezane s prognozo bolezni. Kljub upadu števila novih primerov raka v prvih valovih pandemije se je situacija kasneje stabilizirala, delo preventivnih programov pa nadaljevalo brez večjih prekinitev.
O smrtih zaradi srčno-žilnih bolezni je spregovorila tudi Nataša Jan, direktorica in vodja projektov pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki je poudarila številne probleme, s katerimi so se bolniki in zdravstvo soočali med pandemijo covida-19. Izpostavila je predvsem zamude pri obravnavi napredovalih srčno-žilnih bolezni, ki zahtevajo bolnišnične posege, ter povečano število prepozno odkritih srčnih infarktov in možganskih kapi.
Pandemija je še povečala stisko ljudi, saj so ukrepi za preprečevanje širjenja okužb močno posegli v našo dnevno rutino. Katja Čič, strokovna sodelavka Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni, se je v svoji predstavitvi dotaknila predvsem stresa in drugih vplivov na duševno zdravje. “Med pandemijo se je povečala stopnja anksioznosti, več ljudi doživlja simptome depresije, pri mladih pa visoka stopnja samomorilnih misli zahteva urgentne rešitve,” je dodala.
Zelo majhen delež ljudi ob težavah z duševnim zdravjem dejansko poišče strokovno pomoč ali podporo izven kroga bližjih. Zanimiv pa je tudi podatek, da, kljub temu da posledice covida-19 kot bolezni vplivajo predvsem na starejše generacije, posledice ukrepov in situacije, ki jo je covid-19 prinesel v družbo, v veliko večji meri doživljajo mladi in zato tudi občutijo več sprememb v svojem duševnem zdravju.
Omenila je tudi vpliv podnebnih sprememb na nastanek KNB. Slednje vplivajo predvsem na nastanek rakavih obolenj, srčno-žilnih bolezni ter bolezni dihal, predvsem zaradi onesnaženosti zraka ter uporabe različnih kemikalij. Podnebne spremembe pa lahko prizadenejo tudi duševno zdravje. V zadnjem času se je oblikovala nova motnja, imenovana podnebna anksioznost oziroma ekološka tesnoba, ki nastane zaradi strahov, kaj se bo v prihodnosti zgodilo z našim planetom. Pri tem je Katja Čič poudarila, da gre za težavo, ki je vedno pogostejša in jo beležimo predvsem med mlajšimi generacijami.
V drugem delu konference je bilo več pozornosti namenjene predvsem sodelovanju med nevladnimi organizacijami ter boljši pripravi na morebitne podobne krizne situacije v prihodnosti.
K procesu okrevanja lahko namreč pomembno prispevajo tudi nevladne organizacije – s svojim delom, projekti in drugimi iniciativami lahko razbremenijo trenutni zdravstveni sistem, se vpletejo in podprejo trajnostne spremembe ter okrepijo medsebojno sodelovanje za maksimalen učinek.
Udeleženci so poudarili, da precejšen zalogaj preventivnih in osveščevalnih dejavnosti sloni ravno na njih, pri čemer pogrešajo več sodelovanja in podpore ter rednega komuniciranja in sodelovanja med odločevalci in nevladniki. Med širšo publiko manjka tudi zavedanje o vseh podpornih storitvah, ki so jim na voljo, zato organizacije poudarjajo pomembnost sodelovanja z zdravstvenim sektorjem ter integriranega pristopa.
Nevladne organizacije so med posvetom izpostavile tudi potrebo po dodatnih gradivih, ki bi jih lahko uporabile za ozaveščanje svoje ciljne publike. V tem primeru jim bo v pomoč tudi publikacija o KNB in dejavnikih tveganja v času pandemije covida-19, ki jo je ob tej priložnosti izdalo Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni in bo širši javnosti dostopna v prihodnjih dneh.
_____________
Dodatne informacije: info@sncda.si
