Rožnati oktober je namenjen ozaveščanju o raku dojk, zaradi katerega v Sloveniji vsako leto umre več kot 400 ljudi, tako žensk kot moških. Vsako leto v Sloveniji odkrijejo več kot 1300 novih primerov pri ženskah in več kot 10 pri moških, na Onkološkem inštitutu pa pravijo, da pojavnost raka dojk v zadnjih desetletjih narašča.
Zaradi pandemije so se v še bolj zapleteni situaciji znašli tudi bolniki z rakom, saj ima okužba s covidom-19 pri njih praviloma za posledico zamik ali prekinitev onkološkega zdravljenja, kar lahko vodi v slabši izid bolezni. Poleg tega lahko kemoterapija zelo oslabi imunski sistem bolnikov, zato je okužba s covidom-19 zanje še toliko nevarnejša.
O raku dojke, ozaveščanju in pomembnosti rednega mesečnega samopregledovanja ter udeleževanja preventivnih presejalnih programov (DORA) smo se pogovarjali s Tjašo Šoba, vodjo projekta Dotik življenja, ki se izvaja pod okriljem Društva študentov medicine Maribor.
Se nam lahko za začetek na kratko predstavite (kdo ste, kaj počnete, kaj je vaša vizija)?
Projekt Dotik življenja je preventivno-izobraževalne narave, izvaja pa se pod okriljem Društva študentov medicine Maribor. Namen projekta je ozavestiti širšo javnost o raku dojk in testisov, dejavnikih tveganja, načinih preprečevanja ter pomenu zgodnjega odkrivanja bolezni in posledično boljše prognoze. Prizadevamo si, da bi čim več žensk in moških poznalo dejavnike tveganja, da bi se jim lahko uspešno izognilo, poudarjamo pa tudi pomen samopregledovanja. S tem bi pomembno pripomogli k zmanjšanju umrljivosti zaradi raka dojk in testisov. Naš cilj je tudi predstaviti projekt DORA in s tem povečati udeležbo na pregledih presejalnega programa.
Znanje širimo s pomočjo delavnic, ki jih izvajamo na srednjih šolah SV Slovenije in v raznih društvih, na promocijah ter raznih predavanjih. Naše delavnice so sestavljene iz dveh delov. Prvi del predstavlja kratko predavanje, v sklopu katerega predstavimo osnovna dejstva o raku, dejavnikih tveganja, opozorimo na zgodnje simptome, opišemo zdravljenje ter prikažemo pravilno samopregledovanje. Predavanju sledi drugi del delavnice, med katerim lahko udeleženci sami potipajo modele dojk in testisov, v katerih so različni tumorji.
Kaj tiči v ozadju te bolezni? Bi izpostavili kakšne dejavnike tveganja, na katere večkrat pozabimo?
Rak dojke je bolezen, ki je odvisna od veliko dejavnikov. Na prvem mestu je seveda spol – ženske namreč zbolimo velikokrat pogosteje kot moški (samo 1 % obolelih za rakom dojk je moških). Potem pomembno vlogo odigra tudi starost (pogostejši je pri ženskah nad 50 let) ter dednost. Za raka dojke sta značilni mutaciji BRCA1 in BRCA2, ki znatno povečata možnost nastanka raka dojk.
Med manj znane dejavnike tveganja uvrščamo hormonske spremembe, kot so nastop menstruacije pred 12. letom in začetek menopavze po 55. letu, večjo možnost za nastanek raka pa imajo tudi ženske, ki so prvič rodile po 30. letu oz. ženske, ki niso nikoli rodile.
Seveda pa obstajajo tudi dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo in so zato zelo pomembni. To so pomanjkanje gibanja, debelost (ITM > 30), prekomerno uživanje alkohola, kajenje – v splošnem nezdrav življenjski slog.
Vedno bolj se izpostavlja pomen preventivnih programov tako po svetu kot tudi v Sloveniji. Tudi udeležba je vsako leto boljša. Kako na to gledate vi oziroma kako vidite svojo lastno vlogo v sklopu preventive?
Pri nas se že od leta 2008 izvaja Državni presejalni program za raka dojk DORA, katerega cilj je zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk med ženskami v ciljni skupini. V program DORA so vključene vse ženske med 50. in 69. letom, ki jih vsaki dve leti povabijo na presejalno mamografijo – rentgensko slikanje dojk. Udeležba v presejalnem programu ne prepreči raka dojk, pač pa omogoča zgodnje odkrivanja raka (ko ta lahko še ni tipen), kar kasneje vodi do večje verjetnosti ozdravitve, saj se pri prej odkritem raku lahko odstrani samo tumor, ki se še ni razširil v okolna tkiva.
Ti pregledi so poleg samopregledovanja ključni, da se bolezen odkrije v zgodnejši fazi bolezni, kar je bistveno za boljši in predvsem lažji potek zdravljenja.
Naš projekt igra vlogo na preventivni ravni s poudarkom na samopregledovanju, saj predavamo predvsem v srednjih šolah ter različnih društvih. Z delavnicami želimo spodbuditi mlajše ženske, da začnejo s samopregledovanjem že v zgodnejšem obdobju in tako spoznajo svoje dojke. V primeru sprememb bodo slednje lahko hitreje zaznale ter ustrezno ukrepale. Poleg spodbujanja samopregledovanja na predavanjih predstavimo tudi projekt DORA ter tako poskusimo spodbuditi sodelovanje v programu.
Kako je epidemija vplivala na izvajanje projekta?
Med epidemijo smo aktivnosti prilagodili, da projekt ni miroval. Že pred začetkom uradne razglasitve epidemije (malce pred zapiranjem šol in fakultet) smo dobili obvestilo, da naše delavnice ne smejo več potekati v živo. Takrat smo vse preselili na splet.
Predavanja smo izvajali prek Zooma in tako nadaljevali z izobraževanjem, vendar pa dijaki niso imeli možnosti potipati modelov, ki prikazujejo tumorske spremembe. Kasneje smo se z eno šolo tudi dogovorili in jim za en teden naknadno posodili modele, da so lahko dijaki pri urah biologije občutili, kako se rak dojke/testisov tipa.
Vse ostale dejavnosti smo skladno z navodili odpovedali, aprila pa nam je kljub zaprtju uspelo izvesti dogodek Test za testise z Denisom Malačičem, ki je z udeleženci delil svojo zgodbo (posnetek dogodka je dostopen na naši Facebook strani).
Smo pa čas epidemije izkoristili za pisanje gradiva za naše predavatelje ter načrtovanje dogodkov, ki smo jih nato izvedli po prenehanju ukrepov.
Kaj bi svetovali dekletom, ženskam, pa tudi moškim? Imate morda kakšna priporočila proti raku ali nasvet o skrbi za lastno zdravje?
Svetovala bi jim predvsem redno samopregledovanje ter udeleževanje preventivnih pregledov, ki jih izvaja DORA, saj sta ti dve stvari ključni za hitrejše postavljeno diagnozo ter boljši izid zdravljenja. Moškim pa bi svetovala, da so sami pozorni na znake raka dojk, saj lahko doleti tudi njih.
Kot splošni nasvet “proti raku” pa velja omeniti zdrav življenjski slog: redno gibanje, zdrava prehrana, opustitev kajenja in pitja alkohola itd. Bolje se je gibati vsaj 10 minut na dan kot nič. Začnite z majhnimi koraki, saj lahko ti naredijo veliko spremembo.
Odštevamo zadnje dneve v rožnatem oktobru. Kako ste ta mesec obeležili vi? Za konec besedo namenimo še mladinski participaciji na področju zdravja, zakaj je ta pomembna in kako jo lahko v Sloveniji še izboljšamo?
Mesec smo začeli z delavnico pridobivanja novih članov na Medicinski fakulteti v Mariboru, redno smo izvajali delavnice na srednjih šolah in fakultetah, poleg tega pa smo imeli tudi stojnico v Europarku, kjer so lahko mimoidoči pogledali ter potipali modele, na katerih se čutijo tumorske spremembe.
Še vedno na našem Instagram profilu poteka sedaj že tradicionalna akcija #spodbudidotik, v sklopu katere vsako leto povabimo različne javne osebe, da s svojimi sledilci delijo kakšno dejstvo o raku, delijo svojo zgodbo ali na kakršen koli drug način ozavestijo svoje sledilce.
Prav tako pa smo v sredo, 20. 10. 2021, na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru izvedli simpozij Življenje skozi rožnata očala, katerega tema je bilo življenje po raku dojke. Z nami so bile dr. Minja Gregorič, dr. med., specialistka plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, ki je z nami delila malo več o raku dojk, poteku zdravljenja ter sami rekonstrukciji dojke; ga. Nives Fliser, tetovatorka, ki bolnicam po rekonstrukciji tetovira areole (bradavice) ter jim tako pomaga do boljše samopodobe; ter ga. Darja Molan, ki je z nami delila svojo izkušnjo z rakom dojk in se nas vseh zelo dotaknila.
Po mojem mnenju je participacija mladih na področju zdravja izredno pomembna, saj lahko mladi mladim na drugačen, nam bližji način predstavimo določene tematike. Prav tako pa lahko mladi na tak način pridobimo različne kompetence in izkušnje, ki nam bodo v kasnejših obdobjih življenja prišle še kako prav.
V Sloveniji bi lahko participacijo mladih spodbujali že v srednjih šolah z ustanavljanjem raznih projektov, v sklopu katerih bi kasneje lahko sodelovali tudi njihovi vrstniki. Pripravljali bi lahko športne dejavnosti, razna predavanja na zanimive teme in podobno, kar bi jim lahko nato štelo kot različni dosežki pri pridobivanju štipendij ali kot opravljene obvezne izbirne vsebine.
—
Projektu lahko sledite na družbenih omrežjih:
V primeru zanimanja za izvedbo delavnice jim lahko pišete na elektronski naslov dotik.zivljenja@medicinec.si.
