Ljubljana, 6. november 2025 – Pred napovedano javno razpravo o zakonu o konoplji za omejeno osebno rabo, ki bo potekala 7. novembra na Odboru za zdravstvo Državnega zbora, so se proti predlogu ostro izrekli predstavniki javnozdravstvene, preventivne in prometne stroke. Po njihovem mnenju bi legalizacija pomenila resen korak nazaj v slovenski javnozdravstveni politiki in ogrozila dosežke zadnjega desetletja, ko se je med mladimi bistveno zmanjšala uporaba konoplje, izboljšala pa se je tudi zaznava tveganj, povezanih z njo.
Po najnovejših podatkih evropske raziskave ESPAD 2024, ki jo koordinira Evropska agencija za droge (EUDA), je Slovenija v zadnjem obdobju zabeležila občutno zmanjšanje uporabe konoplje med mladostniki. V primerjavi z letom 2019 je manj dijakov poročalo o izkušnji s konopljo, hkrati pa se je povečal delež tistih, ki menijo, da gre za nevarno drogo. Tudi občutek, da je konopljo mogoče zlahka dobiti, se je med mladimi v Sloveniji zmanjšal.
Ti trendi so po mnenju strokovnjakov rezultat dolgoletnega sistematičnega dela na področju preventive, vključujoč programe v šolah, mladinskih organizacijah in lokalnih skupnostih. »Zdaj bi z legalizacijo to delo dobesedno izničili – odprli bi vrata večji dostopnosti izdelkov z visoko vsebnostjo THC in s tem zmanjšali občutek tveganja, kar po izkušnjah drugih držav vodi k večji uporabi«, opozarja Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«.
Košir dodaja, da podatki iz ZDA in Kanade jasno kažejo, da se je po uvedbi legalizacije povečala uporaba med mladimi in mlajšimi odraslimi, število obiskov urgentnih centrov zaradi zastrupitev in delež oseb z motnjami, povezanimi z uporabo konoplje. »Ni mogoče govoriti o liberalizaciji brez posledic. Tako mlade kot tudi odrasle bi s tem dobesedno spodbujali k uporabi«, še poudarja.
Da konoplja ni neškodljiva, temveč zasvojljiva in povezana z resnimi duševnimi ter telesnimi tveganji, opozarja tudi Stalni odbor evropskih zdravnikov (CPME), katerega članica je tudi Zdravniška zbornica Slovenije. V svojem stališču iz novembra 2023 so evropski zdravniki izpostavili, da je konoplja resen javnozdravstveni problem, saj povzroča zasvojenost, duševne motnje, motnje spanja, depresijo in psihotična stanja, zlasti pri mlajših uporabnikih. Poleg tega so pozvali k ustavitvi nadaljnje legalizacije konoplje v Evropi ter k doslednemu izvajanju ukrepov za preprečevanje uporabe.
»Kot predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK) menim, da bi bila legalizacija konoplje za osebno rabo v nasprotju z vsemi cilji javnega zdravja«, poudarja Mihaela Lovše. »Konoplja dokazano vpliva na duševno zdravje, povzroča zasvojenost, povečuje tveganje za prometne nesreče, in lahko, podobno kot tobak, škoduje dihalom. Zato legalizacija konoplje za osebno rabo ni orodje preventive, temveč pot v normalizacijo njene rabe«.
Predlog zakona je po mnenju več evropskih mrež, med njimi EURAD, NordAN, NPC in IOGT-NTO, v očitnem nasprotju z več ključnimi pravnimi akti – od Enotne konvencije o mamilih OZN do Schengenske konvencije in Okvirne odločbe 2004/757/JHA, ki zahtevajo kriminalizacijo nepooblaščene proizvodnje in distribucije prepovedanih drog.
Omenjene organizacije opozarjajo, da bi legalizacija v eni državi članici EU porušila dosedanjo pravno in varnostno usklajenost ter ustvarila tveganja za tako imenovani »kanabis turizem« in razmah nelegalne trgovine. Tudi Evropska komisija je prejela številne pozive, naj zaradi tega vprašanja Slovenijo opozori na obveznosti, ki izhajajo iz evropskega prava.
»Legalizacija konoplje bi pomenila korak nazaj – ne samo za Slovenijo, temveč za evropsko javno zdravje«, poudarja Franc Zalar, predsednik Zveze za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB). »Ne moremo si privoščiti, da bi z enim zakonom spodkopali desetletja usklajenih prizadevanj na nacionalni ravni ter ravni EU in OZN. Zdravje in varnost ljudi morata imeti prednost pred ideološkimi eksperimenti«.
Tveganja se ne končajo pri mladih in javnem zdravju. V državah, kjer je konoplja legalizirana, se je po uradnih podatkih povečalo število prometnih nesreč, zlasti tistih s smrtnim izidom, pri katerih so vozniki imeli v krvi sledi THC. Evropski zdravniki opozarjajo, da ni mogoče določiti »varne meje« za THC v prometu, saj že majhne količine vplivajo na koncentracijo, koordinacijo in reakcijski čas.
»Kot organizacija, ki se ukvarja z varno mobilnostjo, smo zelo zaskrbljeni nad vplivom legalizacije na prometno varnost«, pravi David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM. »Namesto da legaliziramo, bi morali vlagati v programe ozaveščanja, preventivne kampanje in podporo mladim voznikom, da se zavedajo posledic vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi«.
Slovenska mladina se je v zadnjih letih izkazala kot generacija, ki da veliko na zdravje in dobro počutje, kažejo podatki ESPAD 2024. Manj mladih kot v preteklosti uporablja konopljo, več pa jih ocenjuje, da je njena uporaba tvegana. Po mnenju mladinskih organizacij, ki delujejo na področju zdravja, bi bilo neodgovorno ta trend zdaj obračati.
»Na mladih ne smemo eksperimentirati!«, poudarja Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. »Saj podatki kažejo, da že 15 odstotkov mladih v Sloveniji posega po različnih substancah za lajšanje duševnih stisk in nelagodij. Čeprav naši mladi razmišljajo bolj zrelo in odgovorno kot marsikje drugje, lahko država z legalizacijo konoplje za osebno rabo pošlje napačne signale ranljivi populaciji kot tudi celotni generaciji mladih. Zakon, ki je pred nami, ne rešuje ključnih problemov osebne rabe konoplje, kar nakazuje na nepoznavanje ali neukvarjanje z dejanskimi izzivi. Poleg vseh drugih perspektiv je to še en pokazatelj, da je predlog zakona pripravljen brez sodelovanja različnih deležnikov«.
Slovenska zveza za kronične nenalezljive bolezni in partnerske organizacije zato pozivajo poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije, naj predlog zakona nemudoma umaknejo iz parlamentarnega postopka oziroma zavrnejo. Menijo, da bi legalizacija povzročila več škode kot morebitnih koristi – povečala bi tveganja za duševne motnje, zasvojenost, prometne nesreče in številne druge družbene stroške. Zakon ne bi prinesel nikakršnih pozitivnih družbenih ali finančnih učinkov, kar zagotovo kaže na nepoznavanje in nerazumevanje delovanja področja javnega zdravja s strani predlagateljev zakona.
»Če želimo resnično varovati zdravje prebivalcev, moramo vlagati v tisto, kar dokazano deluje – v preventivo, zgodnje intervencije ter kakovostno zdravljenje in okrevanje«, zaključuje Matej Košir. »Slovenija je na področju preventive med mladimi na pravi poti. Zdaj ni čas, da bi zavili v napačno smer«.
Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki (031) 880 520 (Matej Košir) ali e-poštnem naslovu: info@sncda.si.
Lep pozdrav,
Franc Zalar, predsednik ZKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja
Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma
Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim
mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje
