Ljubljana, 28. januar 2022 – Nove informacije kažejo, da alkoholna podjetja in njihove lobistične skupine sistematično delajo na tem, da bi spodkopali in razrahljali globalno alkoholno politiko, ki je namenjena zmanjševanju škode, povezane z uporabo alkohola oziroma alkoholnih pijač.
Poročilo Centra za raziskovanje na področju alkoholne politike (Centre for Alcohol Policy Research – CAPR), ki so ga 21. januarja objavili pri avstralski Fundaciji za izobraževanje na področju alkohola in raziskav (Foundation for Alcohol and Research Education – FARE), navaja, da so velika alkoholna podjetja namerno delala na rahljanju zavez iz globalnega akcijskega načrta za alkohol (2022–2030) Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki je namenjen krepitvi izvajanja globalne strategije SZO na področju alkohola.
Leta 2010 je SZO objavila globalno strategijo na področju alkohola. Desetletje kasneje, leta 2020, pa je začela razvijati akcijski načrt, saj v tem času niso zabeležili pomembnega napredka v okviru globalne strategije.
Ravno ta teden, med 24. in 29. januarjem 2022, poteka 150. seja Izvršnega odbora SZO, na kateri se je potrdilo poročilo in akcijski načrt za implementacijo globalne strategije za zmanjšanje škode zaradi alkohola. Ob tem je potekala ključna diskusija na temo pripravljenega akcijskega načrta med državami članicami, strokovnjaki SZO in nedržavnimi akterji, med katere spadajo tudi pomembne nevladne organizacije, ki se na mednarodni ravni ukvarjajo s problematiko alkoholne politike.
Več držav članic in predstavnikov nedržavnih akterjev je akcijski načrt sicer pohvalilo kot pomemben korak naprej, saj daje okvir za dejanja na nacionalnem in mednarodnem nivoju, vendar opozarjajo na šibke člene.
Nedržavni deležniki so zelo zaskrbljeni zaradi vloge alkoholne industrije na vseh področjih delovanja načrta, dialoga med SZO in alkoholno industrijo, ter zlorabe terminologije “tvegana in škodljiva uporaba alkohola”, saj dokazi jasno kažejo, da ni varne ravni uporabe alkohola. Frazo so označili za zastarelo in problematično. To pa je še posebej povezano z visokim tveganjem za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni.
Diskusija med državami članicami pa je pokazala veliko razdvojenost. Nekatere članice, kot sta Kolumbija in ZDA, podpirajo vpletenost alkoholne industrije v odločevalne procese, na drugi strani pa je večina držav članic (med katerimi je tudi Slovenija) izrazila podporo močnim ukrepom na področju alkohola in je vpliv industrije označila kot veliko grožnjo. Kot težavno so opredelili predvsem to, da so določeni ukrepi vezani tudi na industrijo in ima SZO namen z njimi sodelovati.
Na to temo je spregovorila tudi Vesna Kerstin Petrič, slovenska predstavnica v Izvršnem odboru SZO in generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje RS. Izpostavila je zavezanost Slovenije k reševanju alkoholne problematike in pozvala k močnejši kontroli, smiselnemu ukrepanju in dvigu politične pomembnosti teme. Omenila je tudi škodo, povezano z rabo alkohola v Sloveniji – stroški zaradi alkohola so trikrat večji od davčnih prejemkov, cene so nizke in omogočajo dostopnost alkohola. Poudarila pa je tudi nevarnost miselnosti o “normalizaciji” alkohola kot izdelka v vsakdanjem življenju ter podprla vlogo civilne družbe pri promociji zdravja in napredovanju preventive.
Zaskrbljujoče je tudi, da omenjeno poročilo Centra za raziskovanje na področju alkoholne politike razkriva, da so alkoholna podjetja in njihove lobistične skupine v sklopu posvetovanja med pripravo akcijskega načrta SZO oddali več kot 60 prispevkov (tj. pripomb in predlogov), kar predstavlja skoraj četrtino (24 odstotkov) vseh vlog.
Številne od teh vlog so vsebovale zavajajoče trditve in napačno predstavljene dokaze, s katerimi so poskušali zasejati dvom o javnozdravstvenih ukrepih, ki dokazano preprečujejo in zmanjšujejo škodo zaradi alkohola. Analiza je pokazala naslednje:
- v skoraj vseh vlogah (90 odstotkov) so pozivali k večjemu sodelovanju alkoholnih podjetij kot deležnikov/partnerjev pri zmanjševanju škode zaradi alkohola in oblikovanju politik;
- več kot polovica (56 odstotkov) vlog vzbuja dvom o pobudi SAFER Svetovne zdravstvene organizacije, ki države spodbuja k uveljavljanju politik, ki temeljijo na dokazih in so usmerjene v ceno, dostopnost in oglaševanje alkoholnih izdelkov, ter politik za izboljšanje zdravstvenih storitev in preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola.
V poročilu tudi ugotavljajo, da se je le 36 odstotkov (17) teh vlog sklicevalo na kakršne koli jasne dokaze v podporo navedenim argumentom, od tega jih je deset napačno razlagalo dokaze, v devetih pa so bili predloženi pomanjkljivi dokazi.
V primerjavi s spletnim posvetovanjem o izvajanju globalne strategije za zmanjšanje škodljive uporabe alkohola in poti naprej iz leta 2019 so predstavniki, ki zastopajo alkoholno industrijo, znatno povečali svoje število prispevkov (s 43 na 63). Poleg tega so bili v kategoriji organizacij z neznano pripadnostjo tudi številni možganski trusti (ang. think tanks), ki pripadajo mreži Atlas. To mrežo financira tobačna industrija, ki je velika zaveznica alkoholne industrije in je dosledno nasprotovala alkoholni politiki “najboljših nakupov” (ang. best buys). Pod tem imenom so znane priporočene in učinkovite intervencije za preprečevanje in kontrolo rabe alkohola.
Caterina Giorgi, izvršna direktorica FARE, je dejala, da alkoholna podjetja že desetletja lobirajo, da bi zmanjšala pomisleke glede učinkov alkohola na zdravje ter odložila sprejemanje in uveljavljanje učinkovitih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje škode zaradi alkohola.
“Alkohol povzroča veliko škode milijonom ljudi po vsem svetu, zato je potrebno učinkovito globalno ukrepanje, s katerim bi zagotovili, da vlade storijo vse, kar je v njihovi moči, da zmanjšajo škodo zaradi alkohola,” je dejala Giorgijeva. “Alkoholna podjetja vedno znova dokazujejo, da se zavzemajo le za oslabitev prizadevanj vlad za zaščito zdravja in dobrobiti za skupnost. Posledično ne bi smela imeti nobene vloge pri razvoju zdravstvene politike.”
Predsednica mednarodne nevladne organizacije Movendi International, Kristina Sperkova, je dejala, da svetovna alkoholna industrija dela vse, kar je v njeni moči, da izniči prizadevanja SZO za pospešitev ukrepanja na področju alkohola kot prednostne naloge javnega zdravja. “Po izgubljenem desetletju za napredek alkoholne politike alkoholni industriji ne bi smeli več dovoliti, da prikriva dejstvo, da njihovi izdelki povzročajo raka in zasvojenost ter da so strupeni in teratogeni. Pri alkoholni industriji gre za temeljno navzkrižje interesov in SZO bi morala zaščititi svoje procese oblikovanja zdravstvene politike pred vmešavanjem alkoholne industrije.”
“Tudi v Sloveniji smo že nekajkrat bili priča spodkopavanju alkoholne politike s strani alkoholne industrije, konkretno Heinekena oziroma njegovih dveh pivovarn. Zaradi njihovega vpliva na politične odločevalce je od leta 2017 ponovno možna prodaja alkohola na športnih prireditvah, hkrati pa se od sprejema Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) daljnega leta 2003 na tem področju ni spremenilo skoraj nič oziroma premalo. Tudi SZO nas stalno opozarja, da na tem področju stagniramo oziroma je pri nekaterih ukrepih stanje iz leta v leto celo občutno slabše,” je dodal Matej Košir, direktor Inštituta “Utrip” in član upravnega odbora Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (SNCDA).
Svetovna zveza za srce (World Heart Federation) je ob trenutnem dogajanju v svetu alkoholne politike objavila novo poročilo o povezavi med rabo alkohola in zdravjem srčno-žilnega sistema, ki še dodatno podpira že obstoječa dejstva o nevarnosti alkohola za človeško zdravje ter hkrati razbija mite o vplivu rdečega vina na zdravje srca in ožilja. Sporočilo poročila je jasno: Nobena količina in vrsta alkohola ne more zmanjšati tveganja za srčne bolezni, temveč tveganje le stopnjujeta.
Obravnavo Svetovne zdravstvene organizacije na temo Globalnega akcijskega načrta na 150. zasedanju Izvršnega odbora SZO si je možno ogledati tudi prek neposrednega prenosa na spletni strani SZO. Poročilo Svetovne zveze za srce pa je dostopno na naslednji povezavi.
Pobuda je nastala v sklopu projekta »Ker alkohol ni mleko – celovit pristop na področju alkoholne politike«, ki je podprt s sredstvi Programa »Active Citizens Fund« (ACF) v Sloveniji 2014–2021.
_____________
Dodatne informacije:
Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni
e-mail: info@sncda.si
spletna stran: www.sncda.si
