Ob zaključku projekta »Ker alkohol ni mleko – celovit pristop na področju alkoholne politike«, ki je podprt s sredstvi Programa »Active Citizens Fund« (ACF) v Sloveniji 2014–2021, ter hkrati v času prednovoletnih in novoletnih praznovanj, ki praviloma pomenijo vrhunec porabe alkohola v celotnem letu, nevladne organizacije s področja javnega zdravja pozivajo k odgovornejšemu vedenju glede alkohola in drugih nezdravih razvad. Politike ponovno pozivajo k občutni zaostritvi alkoholne zakonodaje ter večjemu vlaganju v kakovostne preventivne programe, ki temeljijo na znanstvenih dokazih.

Ljubljana, 29. december 2022 – Nevladne organizacije s področja javnega zdravja ob zaključku leta 2022 vabijo prebivalke in prebivalce Republike Slovenije k novoletnim zaobljubam, ki bi pomenile popolno, trajno ali vsaj delno odpoved alkoholu, saj bi s tem občutno pripomogli k bolj zdravemu lastnemu življenjskemu slogu ter s tem zmanjšanju ogromnega bremena, ki ga alkohol povzroča celotni družbi. Ključne politične deležnike ponovno pozivajo k takojšnji zaostritvi preblage alkoholne politike in opominjajo Vlado Republike Slovenije, da so si aktualne vladne stranke zmanjšanje bremena z alkoholom zapisale celo v program za delo koalicije v obdobju 2022-2026. 

Alkohol je najpogostejša in najbolj uporabljena droga v našem družbeno-kulturnem okolju, ki je posledično povezana z največ ekonomskimi, socialnimi in zdravstvenimi težavami. Po izračunih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v letu 2021 registrirana poraba alkohola znašala 10,62 litrov čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2020, zvišala za skoraj 1 liter (0,82 l). Ocena neposrednih zdravstvenih stroškov, ki so povezani z rabo alkohola, je v Sloveniji v letih 2018 in 2019 povprečno znašala 120 milijonov evrov. Zgolj osnovni, neposredni stroški so višji od prilivov v državni proračun iz naslova trošarin na alkoholne pijače, ki v zadnjih letih znašajo približno 100 milijonov evrov letno. Vsem tem stroškom je treba prišteti še druge stroške (ki približno potrojijo neposredne stroške), kot so npr. stroški zmanjšane produktivnosti in odsotnosti z dela zaradi rabe alkohola ter drugi stroški, povezani s posledicami kriminalnih dejanj, različnih oblik nasilja ter prometnih nesreč pod vplivom alkohola, potrebami po socialnih intervencijah ipd. Poleg registrirane porabe alkohola predstavlja v Sloveniji veliko težavo tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje. Slovenija spada po skupni (registrirani in neregistrirani) porabi alkohola na prebivalca po podatkih NIJZ med slabše uvrščene države članice Evropske unije. 

V tem prazničnem času lahko zlasti starši, skrbniki in ostali odrasli, ki so v stikih z otroki in mladostniki, poskrbijo za odpravo nekaterih škodljivih vzorcev, ki jih lahko takoj spremenimo ali uveljavimo. »Ne spodbujajmo otrok, da se s svojim kozarcem pridružijo »nazdravljanju«. S tem jim sporočamo, da brez alkohola in »nazdravljanja« ni druženja. Ne ponujajmo alkohola otrokom. Ne, niti »čisto malo« ne. S tem mu sporočamo, da si ga, ko bo dovolj star, brez težav lahko privošči. Ne pošiljajmo otrok po alkohol. Ne v klet, ne v trgovino, niti ne v hladilnik. S tem jih po nepotrebnem soočamo z alkoholom. Zavedajmo se, da je alkohol droga. Temu primerno reagirajmo, ko naši otroci pridejo domov opiti in ne jemljimo tega kot del odraščanja. Preventiva je najboljša kurativa. Pospravimo steklenice z alkoholom s polic, minibarov in drugih otrokom vidnih in dostopnih mest. Alkohol na policah otroku kaže, da je alkohol nujna dobrina v domu«, sporoča Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«.

Alkohol povzroča več kot 200 različnih bolezni in bolezenskih stanj. »Je strupena snov, ki močno vpliva na namerne in nenamerne poškodbe, medosebno nasilje, umore, samomore ter smrti zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Alkohol povečuje verjetnost za tvegano spolno vedenje, spolno prenosljive bolezni in okužbo z virusom HIV. Je močan teratogen, ki vpliva na nizko porodno težo, kognitivne motnje in fetalni alkoholni sindrom. Ima nevrotoksične učinke na razvoj možganov, kar vpliva na strukturne spremembe v hipokampusu v obdobju adolescence in volumen možganov v srednjih letih. Je zasvojljiva droga, podobno kot druge substance, ki so pod mednarodnim nadzorom. Je imunosupresant, ki povečuje tveganje za tuberkulozo, HIV/AIDS in pljučnico. Mednarodna agencija za raziskave na področju raka (IARC) je alkohol opredelila kot karcinogeno snov, ki povzroča najmanj sedem vrst raka, in sicer raka ust, grla, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke ter raka na dojkah. Z rabo alkohola je povečano tudi tveganje za bolezni srca in ožilja«, je dodal Franc Zalar, predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (zKNB) in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (zKNB) je v sklopu projekta »Ker alkohol ni mleko« pripravilo številne uporabne informacije v obliki brošur, celovitih zakonodajnih predlogov, intervjujev z relevantnimi sogovorniki in še mnogo drugih produktov. Več o tematiki alkohola in projektu: https://sncda.si. 

.

Zlasti velja opomniti na naslednje informativne brošure:

~

Za vsa dodatna vprašanja in pojasnila smo vam na voljo prek elektronske pošte na info@sncda.si ali telefona (031) 880-520 (Matej Košir). 

Lep pozdrav,

Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja in predsednik zKNB

Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«

Nina Rogelj Peloza, generalna sekretarka zKNB

Neža Polh, generalna sekretarka SZOTK

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje (IZO)

Manca Kozlovič, koordinatorka za izobraževanje pri Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija