V sodobnem digitalnem okolju se soočamo z izzivi, ki jih prinaša uporaba zaslonov že pri predšolskih otrocih. Po raziskavi, ki jo je leta 2015/16 opravila Fakulteta za medije, naj bi po ocenah staršev otroci v predšolskem obdobju pred zasloni v povprečju preživeli 2–3 ure dnevno, kar krepko presega smernice pediatrov (novejših raziskav še nimamo). Prezgodnja in prekomerna izpostavljenost zaslonom ima lahko za predšolske otroke številne škodljive posledice, ki se jih starši še ne ali premalo zavedajo.

Čas pred zasloni, kar vključuje gledanje televizije in uporabo računalnikov, tablic in pametnih telefonov, lahko negativno vpliva na otrokovo telesno zdravje, kognitivni razvoj in razvoj socialnih veščin ter jezikovnih spretnosti. Nekatere posledice se kažejo v predšolskem obdobju, mnoge pa z vstopom v šolo.

Ker se starši predšolskih otrok ne ali premalo zavedajo teh posledic, sta Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni v okviru projekta ODKLOP organizirala strokovno srečanje, na katerem so staršem in skrbnikom predstavili problematiko prezgodnje in prekomerne izpostavljenosti predšolskih otrok zaslonom. Če ste strokovno srečanje zamudili, si ga lahko ogledate na spletni strani projekta ODKLOP. Organizatorji dogodka upajo, da bo sporočilo srečanja doseglo čim več staršev, da bodo ti v svoja znanja o vzgoji in starševstvu vključili tudi to, kako upravljati z zasloni, tako pri sebi kot svojih otrocih. In da bodo dela proste dni izkoristili kot priložnost preživljanja skupnega časa brez zaslonov.

Dr. Mateja Vintar Spreitzer dr. med., spec. pediatrije, s posebnimi znanji iz razvojne nevrologije opozarja, da je priliv otrok v razvojne ambulante s centri za zgodnjo obravnavo in pediatrične ambulante zadnja leta vedno večji. Gre tudi za otroke, ki imajo določene primanjkljaje ali odstopanja v razvoju, ki jih lahko povežemo s prekomerno izpostavljenostjo zaslonom v zgodnjem obdobju. Motnja pozornosti, vedenjske težave, zaostanki na področju komunikacije, govora in jezika, odstopanja na področju vedenja in čustvovanja in motnje spanja so lahko posledica prekomerne uporabe zaslonov. Raziskave kažejo, da je prekomerna raba zaslonov pri malčkih povezana s slabšo pripravljenostjo za vstop v šolo, slabšo pismenostjo in slabšimi bralnimi sposobnostmi. Pogosti so zaostanki na govorno-jezikovnem področju. Če je otrok v zgodnjem obdobju prekomerno pred zasloni, so lahko njegove kognitivne sposobnosti slabše, kar se lahko odrazi kasneje, ko otrok nastopi šolanje. Takrat se lahko pokažejo učne težave, težave z zbranostjo pri pouku in med učenjem, hiperaktivnost, težave z razumevanjem. Daljši čas gledanja televizije pri otrocih, starih od 1 do 3 let, je povezan z večjo verjetnostjo motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) kasneje v življenju. Otroci, ki v zgodnjem obdobju več kot 2 uri dnevno preživijo pred zasloni, imajo skoraj 8-krat večjo verjetnost, da razvijejo to motnjo. Izpostavljenost otroka nasilnim vsebinam pa je povezana z antisocialnim, impulzivnim in agresivnim vedenjem otroka.

Uporaba zaslonov pred spanjem lahko povzroči, da otroci (in tudi odrasli) težje in kasneje zaspijo, spanje traja krajši čas, kakovost spanja pa je slabša (več je zbujanja, več nočnih mor in groz, manj je globokega spanca). Po eni strani gre za vpliv modre svetlobe, ki izvira iz zaslonov in vpliva na cirkadiani ritem, po drugi strani pa so vzrok lahko vsebine, ki otroka pred spanjem vznemirijo.

Čas pred zaslonom je tudi čas sedenja, torej prosti čas, ki ga otroci ne izkoristijo za gibalne aktivnosti. Preveč sedenja in preživljanja prostega časa pred zasloni ob visoki kalorični prehrani prispeva k prekomerni telesni teži in manjši telesni zmogljivosti, povezano pa je tudi z motnjami vida. Veliko navad izhaja iz predšolskega obdobja in se prenašajo v naslednja obdobja, zato je pomembno, da v predšolskem obdobju vzpostavimo ustrezne navade in rutine.

Dr. Vintar Spreitzer poudarja, da so najbolj optimalne spodbude za vse vidike razvoja otroka ljubeče okolje, varna navezanost, živa interakcija z drugimi ljudmi (skrbniki in vrstniki), ki se odzivajo v skladu z otrokovimi potrebami. Pogovor, skupna igra in aktivnosti, branje, pripovedovanje zgodb, družabne igre, skupne gibalne aktivnosti in tradicionalne igrače so še vedno boljše za celosten razvoj otrok kot zasloni.

Leja Mauko, magistrica psihologije in ustanoviteljica Razvojnega kotička, pojasnjuje, da so tudi motnje čustvovanja ena od izraznih oblik prezgodnje in prekomerne uporabe zaslonov, še posebej takrat, ko zaslone pogosto uporabljamo kot sredstvo za tolažbo otrok. Čeprav se uporaba zaslonov v času čustvenih izbruhov otrok zdi kot hitra in učinkovita rešitev za umirjanje, ta metoda na dolgi rok ne prinaša koristi – ne za starša, niti za otroka. Kvečjemu drži nasprotno.

Psihologinja pojasnjuje, da je čustven izbruh le eden od načinov, kako se otrok sooča s frustracijo, saj del možganov, ki uravnava čustva, še ni dovolj razvit, da bi otrok znal čustva izražati in uravnavati na bolj zrel način. Starši želimo otroka obvarovati pred bolečino, razočaranjem, jezo in žalostjo, zato želimo preusmeriti njegovo pozornost in ga posadimo pred risanko ali pa mu v roke damo pametni telefon. A prav tukaj tiči problem: če mu vsakič preusmerjamo pozornost, otrok ne razvije t. i. frustracijske tolerance. Odvzamemo mu priložnost, da se ob ljubeči in sočutni podpori odrasle osebe uči svoja čustva prepoznati, razumeti in izraziti, oziroma se z njimi spopasti na zdrav in konstruktiven način. Hkrati pri otroku razvijamo nepodporne vzorce spoprijemanja s stresom, ki jih prenaša naprej v najstniško obdobje in celo v odraslost. Odrasla oseba, ki je ob otroku, naj zato ne skuša skrajšati časa, ko je otrok pod vplivom močnih čustev, ampak naj mu nudi podporo. Mirnost odraslega, nežno nošenje, objem ali ljubeče zibanje v naročju (če nam otrok to dovoli) so zagotovo bolj sprejemljivi načini tolažbe kot zasloni. Prav tako se odsvetuje uporaba zaslonov za kaznovanje in nagrajevanje, saj te metode niso najbolj uporabne pri spreminjanju vedenja. Kazni in nagrade ne gradijo nobenih veščin, ki bi otroku pomagale, da se v prihodnje odzove drugače, niso neposredno povezane z vedenjem, ki ga želimo spremeniti, prav tako pa tudi ne upoštevajo potreb, ki se skrivajo v ozadju otrokovega vedenja.

Leja Mauko spodbuja, da pod drobnogled damo tudi lastno uporabo tehnologije. Vprašajmo se, kako zaslonske vsebine vplivajo na naše počutje in razpoloženje ter kako se to odraža na naših odzivih na otroka. Starši na račun uporabe zaslonov nemalokrat zamudimo priložnost za vzajemno komunikacijo in povezovanje z otrokom.

Vrh obrazca

Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, poudarja, da imajo medijske vsebine vpliv na naše razpoloženje, čustva, razumevanje sveta in sebe in smo starši in skrbniki tisti, ki nosimo odgovornost odločitve, koliko in katere vsebine preko zaslonov bodo otroci spremljali.

Če zaslone uporabljamo ustrezno, lahko kakovostne oddaje navdihujejo, učijo, opogumljajo, informirajo in zabavajo. Otroci velikokrat posegajo po vsebinah, ki so bolj tržne narave, in tukaj nastopimo odrasli, da te vsebine preverimo ter se odločamo za vsebine, ki so za otroka ustrezne tako po starosti kot individualnem razvoju otroka. Pri izbiri zaslonskih vsebin bodimo pozorni na sporočilnost. Vprašamo se lahko, ali vsebine, pa najsi gre za risanke ali mladinske oddaje, zrcalijo vrednote družine in družbe, v kateri bivamo; kakšna je raba jezika in govora, je dolžina vsebine primerna in kakšna čustva vsebina vzbuja. Posebej bodimo pozorni na čustvo strahu, ki ga lahko medijska vsebina hitro izzove, a se ga otrok težko reši. Tudi najbolj naiven prizor iz risanke lahko v otroku vzbudi velik odpor in strah, zato pri oceni ne izhajajmo iz sebe, ampak vsebine poglejmo skupaj z otrokom, spremljajmo njegovo doživljanje vsebine in se o vsebini pogovarjajmo.

Prednost dajmo vsebinam, ki kažejo prijateljstvo in socialne interakcije, vsebinam, ki krepijo moralni razvoj (otrokovi starosti primerno učijo, kaj je prav in kaj narobe) in sodelovanje, in tistim, ki krepijo razvoj empatije. To niso nujno vedno junaki, ki rešujejo svet, lahko gre za preproste vsakodnevne življenjske like, ki premagujejo vsakodnevne izzive, kot je na primer, kako pravilno obuti čevlje. Izbirajte vsebine, ki poudarjajo sposobnost otrok ter jih opogumljajo. Risanke naj ne vsebujejo cinizma, sarkazma in ironije, saj jih predšolski otroci ne prepoznajo in ne razumejo. Današnje vsebine so bolj neposredne, naslavljajo različne situacije znotraj družin in družbe in so tako odlična iztočnica za pogovore, tudi o težkih temah. Izbirajte tiste medije in kanale, ki imajo uredniški odbor, saj ta skrbno odloča, kaj je primerno za otroke glede na starost in jezik prilagaja slovenskemu okolju.

S predšolskimi otroci skupaj poglejte vsebine. To je neprecenljivo za vaš odnos z otrokom, saj krepi medsebojno povezanost skozi skupno izkušnjo, pomaga pri razumevanju medijskega jezika, pomaga pri razumevanju vsebine in utrjuje skupne vrednote. Pri tem upoštevajte časovne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih.

Z zasloni ni nič narobe, če jih uporabljamo premišljeno, namensko, na podporen način in v skladu s smernicami pediatrov ter jih postavimo v kontekst otrokovih dni. Slednje pomeni, da poskrbimo, da ima otrok dovolj priložnosti za gibanje, preživljanje časa na prostem, dovolj priložnosti za raziskovalno igro in povezovanje z vrstniki in bližnjimi osebami. Našteto je namreč za otrokove možgane v predšolskem obdobju zelo pomembno in bo otrokove možgane gradilo na spodbuden način, da bodo odrasli v čustveno, socialno in kognitivno zdrave posameznike.

Več informacij:

Program ODKLOP

Spletna stran: https://zasrce.si/odklop-i/

Darija Cvetko, vodja projekta: darija.zasrce@siol.net

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

Ogled spletnega srečanja za starše: https://shorturl.at/depAK 

Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, 2021

Spletna stran: https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/zasloni

Kakovostne spletne vsebine po starosti: https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/zasloni/kvalitetne-vsebine

O predavateljicah spletnega srečanja:

Dr. MATEJA VINTAR SPREITZER , dr. med., spec. pediatrije, je zdravnica s posebnimi znanji iz razvojne nevrologije in dela kot pediatrinja v razvojni ambulanti s centrom za zgodnjo obravnavo. V okviru Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije je vodja Delovne skupine za obvladovanje časa pred zasloni pri otrocih in mladostnikih. Je prva avtorica nacionalnih Smernic o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Več informacij: mateja.vintar-spreitzer@zd-domzale.si

LEJA MAUKO je magistrica psihologije in ustanoviteljica Razvojnega kotička, v okviru katerega ustvarja izobraževalne vsebine za starše in skrbnike, izvaja individualne posvete ter pripravlja predavanja in delavnice za starše. Pri svojem delu se usmerja v področja razvojne psihologije, pri čemer veliko pozornosti posveča tematikam vzgoje, starševstva, varne navezanosti in čustvenega razvoja otrok. Več informacij: info@razvojnikoticek.si

Mag. MARTINA PEŠTAJ je urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija. Strokovno se ukvarja s področjem medijske psihologije, raziskuje vpliv digitalnih vsebin na razvoj otrok in mladih. Piše članke, predava, sodeluje v raziskovalnih projektih, je članica domačih in mednarodnih žirij ter vabljena gostja konferenc in festivalov. Več informacij: Martina.Pestaj@rtvslo.si