Raba alkohola predstavlja pomemben dejavnik tveganja pri razvoju raka ustne votline. V kombinaciji s tobačno rabo se tveganje za nastanek rakavih sprememb znatno poveča.
Mehanizmi karcinogeneze alkohola
Glavna rakotvorna sestavina v procesu presnove alkohola je acetaldehid, prvi presnovek etanola, ki ima genotoksične in mutagene lastnosti. Alkohol povečuje tveganje za nastanek raka ustne votline na več načinov:
- Povečana prepustnost sluznice: Etanol deluje kot topilo, ki olajša prodiranje rakotvornih snovi v epitelne celice.
- Motnje v celični presnovi in popravljanju DNK: Acetaldehid povzroča poškodbe DNK in zavira mehanizme njene obnove, kar lahko vodi v maligno transformacijo celic.
- Spremembe v ustnem mikrobiomu: Alkohol vpliva na ravnovesje bakterij v ustni votlini, kar lahko poveča lokalno koncentracijo acetaldehida in posledično tveganje za nastanek rakotvornih sprememb.
Epidemiološki podatki in dejavniki tveganja
Statistični podatki kažejo, da približno 75 % primerov raka ustne votline lahko pripišemo kombinirani rabi alkohola in tobaka. Dolgotrajna in prekomerna raba alkohola znatno poveča tveganje, pri čemer se učinki stopnjujejo s sočasnim kajenjem in slabim oralnim zdravjem.
Vpliv zmanjšanja rabe alkohola
Študije so pokazale, da opustitev rabe alkohola znatno zmanjša tveganje za nastanek raka ustne votline. Osebe, ki prenehajo uporabljati alkohol za obdobje 5–9 let, imajo 34 % nižje tveganje za razvoj raka, pri opustitvi za 10–19 let pa se tveganje zmanjša za 55 %. Zmanjšanje vnosa alkohola je zato ključen preventivni ukrep v javnem zdravju.
Preventivni ukrepi in ozaveščanje
Zaradi visoke pojavnosti raka ustne votline in pogostega odkrivanja v poznejših fazah bolezni je pomembno:
- Spodbujati zmanjšanje oziroma popolno opustitev rabe alkohola.
- Izvajati redne zobozdravstvene preglede za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb.
- Okrepiti ozaveščenost javnosti o povezavi med rabo alkohola in rakom ustne votline.
Viri:
