Ob svetovnem dnevu možganske kapi, ki ga obeležujemo 29. oktobra, delimo ključna sporočila naše članske organizacije, Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Letošnja kampanja pod geslom »Vsaka minuta šteje« poudarja pomen preventive, pravočasnega prepoznavanja znakov možganske kapi in hitrega ukrepanja.
Možganska kap ostaja eden pomembnejših javnozdravstvenih izzivov. Po podatkih, ki jih izpostavlja prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, možgansko kap po svetu vsako leto doživi skoraj 12 milijonov ljudi, več kot 7 milijonov pa jih zaradi nje umre. V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4300 ljudi, kar pomeni približno enega človeka vsaki dve uri. Leta 2024 je zaradi možganske kapi umrlo skoraj 2000 ljudi.
Kljub napredku medicine možganska kap pogosto pušča trajne posledice, ki vplivajo na telesne in kognitivne sposobnosti, samostojnost ter kakovost življenja posameznika. Posledice bolezni pa ne prizadenejo le bolnika, temveč tudi njegove svojce, ki pogosto prevzamejo pomemben del skrbi zanj.
Kako prepoznamo možgansko kap?
Pri možganski kapi je čas ključnega pomena. Hitro prepoznavanje znakov in takojšnje ukrepanje lahko pomembno zmanjšata obseg poškodb možganov in izboljšata možnosti za okrevanje.
Pri prepoznavanju znakov si lahko pomagamo z akronimom GROM V²:
- G – Govor: govor postane nejasen ali nerazumljiv.
- R – Roka: roka ali noga na eni strani telesa oslabi ali ohromi.
- O – Obraz: obraz postane nesimetričen oziroma se povesi ustni kot.
- M – Minuta: vsaka minuta šteje, zato takoj pokličemo 112.
- V² – Vrtoglavica in vid: pojavijo se nenadna vrtoglavica ali motnje vida.
Pomembno je, da ukrepamo tudi, kadar simptomi hitro izzvenijo, saj lahko gre za prehodni ishemični napad (TIA), ki je lahko opozorilni znak možganske kapi.
Pomembno vlogo ima tudi preventiva
Po podatkih, predstavljenih v sporočilu za javnost, je približno 84 % svetovnega bremena možganske kapi mogoče pripisati dejavnikom tveganja, na katere lahko vplivamo. Med najpomembnejšimi so povišan krvni tlak, atrijska fibrilacija, sladkorna bolezen, povišan holesterol, kajenje, telesna nedejavnost in debelost.
Zmanjševanje tveganja za možgansko kap vključuje redno telesno dejavnost, uravnoteženo prehrano, opustitev kajenja ter pravočasno prepoznavanje in ustrezno obvladovanje dejavnikov tveganja. Pri tem sta pomembna tudi dostopnost preventivnih zdravstvenih storitev in okolje, ki posameznikom omogoča zdrave izbire.
Poleg preventive in pravočasnega zdravljenja je pomembna tudi dostopna in neprekinjena rehabilitacija. Kot opozarja Daniel Globokar, dr. med., z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, med glavne izzive v Sloveniji sodijo dolge čakalne dobe, omejene možnosti rehabilitacije na domu ter pomanjkanje ustreznih strokovnjakov v posameznih regijah. Pravočasna in celostna rehabilitacija je ključna za obnavljanje funkcionalnih sposobnosti in čim večjo samostojnost ljudi po možganski kapi.
V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni poudarjamo pomen celovitega pristopa, ki povezuje učinkovito preventivo, zgodnje prepoznavanje bolezni, dostopno zdravljenje, rehabilitacijo in dolgoročno podporo bolnikom ter njihovim svojcem.
Ob svetovnem dnevu možganske kapi zato opozarjamo: poznajmo dejavnike tveganja, prepoznajmo znake in ukrepajmo pravočasno. Vsaka minuta lahko pomembno vpliva na življenje posameznika in njegove družine.
Več informacij o svetovnem dnevu možganske kapi in delu Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije najdete na www.zasrce.si.
Program sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.
Avtor: InfoSNCDA
