Ob prihajajočem svetovnem dnevu srca, ki ga obeležujemo 29. septembra, delimo ključna sporočila naše članske organizacije, Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Društvo letos že 27. leto sodeluje v mednarodni kampanji, ki jo vodi World Heart Federation, letošnje geslo pa ostaja »Vsak utrip šteje«.

Ob tej priložnosti strokovnjaki opozarjajo, da zdravje srca ni samoumevno ter da imajo pri preprečevanju bolezni pomembno vlogo tako posameznik kot zdravstveni sistem in širše okolje. Bolezni srca in ožilja so namreč še vedno najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji – leta 2024 so predstavljale 36 % vseh smrti, pri ženskah pa 42 %. 

Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja, poudarja, da osebna odgovornost za zdravje ne pomeni, da je posameznik kriv, če zboli. Posameznik lahko izkoristi možnosti, ki jih ima za ohranjanje zdravja in zmanjševanje tveganj, zdravstveni sistem pa mu mora pri tem zagotavljati ustrezno podporo.

Pomemben del preventive predstavljajo zdrava prehrana, redno gibanje, nekajenje, primerna telesna teža, kakovosten spanec in obvladovanje stresa, pa tudi spremljanje lastnega zdravja in poznavanje dejavnikov tveganja. Mednje sodijo krvni tlak, holesterol, krvni sladkor ter tudi delovanje ledvic, saj so bolezni srca in ledvic tesno povezane. Ključno je tveganja prepoznati, še preden se razvije bolezen, oziroma bolezen odkriti dovolj zgodaj, da je mogoče učinkovito ukrepati.

Prim. Cevc posebej opozarja tudi na debelost, ki je ne smemo razumeti zgolj kot posledico pomanjkanja volje, temveč kot kronično bolezen, ki povečuje tveganje za sladkorno bolezen, zvišan krvni tlak in srčno-žilne bolezni. Poleg sprememb življenjskega sloga je pri nekaterih bolnikih potrebno tudi ustrezno zdravljenje.

Prof. dr. Borut Jug, dr. med., ob tem poudarja potrebo po celovitem pristopu k srčno-žilnemu zdravju, ki vključuje preprečevanje, zgodnje odkrivanje in obvladovanje dejavnikov tveganja, zdravljenje ter rehabilitacijo. Načrt Evropske unije za srčno-žilno zdravje »Varna srca« države članice poziva, naj do leta 2027 sprejmejo nacionalne programe za obvladovanje bolezni srca in ožilja. V Sloveniji so bila strokovna izhodišča za tak program že pripravljena in posredovana Ministrstvu za zdravje. Tudi v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni se pridružujemo pozivu k čimprejšnjemu sprejetju in izvajanju omenjenega programa.

Dr. Vesna Radonjić Miholič, specialistka klinične psihologije, izpostavlja, da je skrb za zdravje vrednota, ki jo je treba negovati. Na naš odnos do zdravja ne vplivajo zgolj znanje in osebne odločitve, temveč tudi družina, socialno okolje, kultura ter pogoji v družbi. Ob tem opozarja tudi na pomen preverjenih informacij in kritičnega odnosa do zdravstvenih vsebin, predvsem v okolju družbenih omrežij, kjer se lahko hitro širijo tudi nepreverjene ali škodljive informacije.

Pomembno vlogo pri ozaveščanju, preventivi in podpori ljudem imajo tudi društva bolnikov in organizacije civilne družbe, ki povezujejo strokovno znanje z ljudmi in skupnostmi ter spodbujajo pravočasno skrb za zdravje.

Sporočilo letošnjega Svetovnega dneva srca je jasno: živimo zdravo, poznajmo dejavnike tveganja in ukrepajmo pravočasno. Leta zdravega življenja se ne začnejo z zdravljenjem bolezni, ampak z njenim preprečevanjem.

Več informacij o svetovnem dnevu srca ter delu Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije najdete na www.zasrce.si.