Živahen ritem sodobnega vsakdana, šolske obveznosti in dolge ure pred zasloni pri mladih vse pogosteje spremlja navada, na katero stroka že več let intenzivno opozarja. Pisane pločevinke z obljubami o bliskovitem dvigu energije, izboljšani koncentraciji in premagovanju utrujenosti so postale stalne spremljevalke mladostnikov. Energijske pijače niso več le občasna izbira ob športu ali učenju, temveč del vsakodnevnega družabnega sloga, ki se pogosto dojema kot povsem neškodljiva osvežitev.
Pogled v strokovne analize Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) razkriva precej drugačno resničnost. Raziskave opozarjajo, da po energijskih pijačah posega zaskrbljujoče visok odstotek mladostnikov, pri čemer se starostna meja prvega poskusa spušča celo v obdobje osnovne šole. Glavni problem teh napitkov tiči v kombinaciji izjemno visokih odmerkov kofeina, sladkorja in drugih poživil, kot so tavrin, gvarana in glukuronolakton. Možgani in telo mladostnika v razvoju so na kofein veliko bolj občutljivi kot pri odraslih. Strokovnjaki NIJZ izpostavljajo, da lahko že majhne količine pri mladih in mladostnikih povzročijo hude stranske učinke – od razdražljivosti, anksioznosti in motenj spanja do pospešenega utripa srca, povišanega krvnega tlaka, glavobolov in prebavnih težav.
Zaskrbljenost zdravstvene stroke ne temelji le na posamičnih opažanjih s terena, temveč na jasnih empiričnih podatkih nacionalnih raziskav o vedenju mladostnikov. Ugotovitve NIJZ (raziskava HBSC) razkrivajo, da redno ali občasno po energijskih pijačah posega več kot tretjina vseh mladostnikov v Sloveniji. Še nazornejši je pogled po starostnih skupinah: te pijače pije že vsak šesti 11-letnik, pri 15-letnikih pa ta delež naraste na kar polovico vseh mladostnikov. Ocenjuje se, da mladostnik v Sloveniji v povprečju popije približno 2,5 litra energijskih pijač na mesec, kar nas uvršča v evropsko povprečje, a z neugodnim trendom vse zgodnejše prve uporabe.
Znanstveni razlog za tveganje tiči v kemijski sestavi in načinu delovanja teh napitkov na mlad organizem. Ena sama pollitrska pločevinka energijske pijače lahko vsebuje od 80 pa vse do 160 miligramov kofeina ali več, kar je enakovredno 1–2 skodelicama močne turške kave. Poleg kofeina se v eni pločevinki pogosto skriva tudi do 55 gramov sladkorja, kar ustreza kar 11 ali 12 kockam sladkorja – to pa že v enem samem napitku presega celoten priporočeni dnevni vnos sladkorja za mladostnika. Posebno past predstavljajo različice »brez sladkorja«, saj vsebujejo enako visoke odmerke kofeina in umetnih stimulansov, ki ob nižji telesni masi mladostnikov hitreje povzročijo kofeinsko toksičnost, dehidracijo ter kratkoročne motnje srčnega ritma.
Poseben izziv na terenu predstavlja dejstvo, da mladi energijske pijače pogosto zamenjujejo s športnimi napitki ali navadnimi osvežilnimi pijačami. Pri tem se ne zavedajo mehanizma lažnega dviga energije. NIJZ opozarja na tako imenovani učinek nihanja: hiter skok sladkorja in kofeina v krvi resda prinese kratek občutek budnosti, ki pa mu zelo hitro sledijo strm padec energije, še večja utrujenost in nihanje razpoloženja. To mladostnika pogosto zapelje v krog ponovnega poseganja po novi pločevinki, kar vodi v postopno toleranco in psihično odvisnost od poživil.
Ko se mladinski delavci ali pedagogi z mladimi pogovarjajo o tej temi, klasična predavanja o dolgoročnih zdravstvenih tveganjih redko dosežejo svoj namen. Priporočila NIJZ za delo z mladimi spodbujajo pristop, ki temelji na krepitvi pismenosti o pijačah in razvijanju kritične presoje. Namesto prepovedi se v praksi veliko bolje obnese skupno raziskovanje embalaže. Ko mladi sami preberejo deklaracijo in izračunajo, da ena pločevinka vsebuje enakovredno količino kofeina kot nekaj skodelic močne kave ali celo do 12 kock sladkorja, se njihovo dojemanje te pijače močno spremeni.
Za delo na terenu je ključno, da teoretične ugotovitve prelijemo v praktične alternative. Skozi interaktivne delavnice in pogovore lahko mlade usmerimo k razmisleku o naravnih virih energije – od pomena kakovostnega spanja in redne prehrane do ustrezne hidracije z vodo. Oporo pri tem nudimo tudi v mladinskih organizacijah, kot je naša Mladinska zveza Brez izgovora, kjer v sklopu strokovnih preventivnih programov izvajamo interaktivno delavnico Pošasti iz pločevinke, namenjeno prav ozaveščanju mladih o skritih pasteh energijskih pijač. Poleg tega na primer uporaba strokovnih gradiv in delovnih listov iz programa To sem jaz ter priporočil NIJZ omogoča, da z mladimi vzpostavljamo iskren dialog. Z ustvarjanjem prostora, v okviru katerega lahko mladi brez obsodb razmislijo o svojih navadah, jih opolnomočimo, da namesto po industrijskih stimulansih posežejo po zdravih in trajnostnih izbirah za svoje počutje.
Viri in literatura
