Raba alkohola je v Sloveniji velik problem in skrb vzbujajoče je, da je močno razširjena tudi med mladimi. Raziskava o razširjenosti alkohola med mladimi iz leta 2018 namreč razkriva, da je že skoraj polovica 15-letnikov pila alkohol še pred svojim 13. letom.

Prvi stik z alkoholom imajo najpogosteje doma, saj se številni starši ne zavedajo škodljivosti uživanja alkohola. K želji po pitju alkohola pa močno prispeva tudi tržno komuniciranje alkoholne industrije, ki so mu močno izpostavljeni predvsem mladi. Industrija je namreč svoja sporočila razširila tudi po družbenih omrežjih in drugih spletnih portalih, ki imajo zelo velik vpliv na mlajšo generacijo.

S problematiko rabe alkohola med mladimi se ukvarja tudi Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, ki se nam predstavlja v današnjem intervjuju.

1. Ali se nam lahko na kratko predstavite?

Smo nacionalna mladinska organizacija Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, ki deluje na področju zdravja, trajnostnega razvoja in aktivacije mladih. Člani organizacije so združenja, ki lokalno delujejo po celotni Sloveniji. Združenja sestavljajo mladi, stari od 15 do 30 let.

Mladi se v okviru dolgoročnih programov Aktivisti in Zagovorniki izobrazijo o vsebinah, s katerimi se ukvarjamo znotraj organizacije, hkrati pa krepijo svoje osebne veščine, razvijajo svoje interese in se skupaj z vrstniki učijo kritičnega mišljenja. Naš cilj je, da svoje kritične uvide nato prek priprave projektov uporabijo za učinkovite in dobre spremembe, ne le na svoji lokalni, temveč tudi nacionalni in mednarodni ravni.

Mlade želimo spodbuditi in opolnomočiti do te mere, da postanejo samostojni katalizatorji sprememb za boljšo prihodnost. Mladinska zveza pa se poleg tega ukvarja še s preventivnim delom za otroke in mlade, razvijanjem produktov v mladinskem sektorju in nenazadnje z izvajanjem aktivne zagovorniške akcije na svojih področjih.

2. Ciljano tržno komuniciranje alkoholnih izdelkov s strani industrije do mladih je ogromen problem, ki z rastjo globalizacije in širjenjem družbenih medijev postaja vedno večja težava. Kako na ta problem na nivoju Slovenije in širše gledate vi?

Alkoholna industrija že dalj časa cilja mlade, saj si s tem pridobi nove kupce ter prek spodbujanja “kulture pitja” normalizira uživanje alkoholnih pijač. Alkohol je v našem okolju že tako normaliziran, da so mladi povsem presenečeni, ko se pogovarjamo o pitju po vsem svetu. To, da je po ocenah WHO približno 60 % ljudi abstinentov, je za mlade nekaj nepredstavljivega, kajti občutek imajo, da pijejo pač vsi.

To je dober prikaz dosega ključnih sporočil, ki jih želi alkoholna industrija predati mladim, saj vzdržujejo vzpostavljene vzorce vedenja. Pivske navade so zaradi trme in zvitosti alkoholne industrije trdovratne, naše delo pa zato težje – ideja, da je pitje alkohola nekaj normalnega, mlade doseže zelo hitro. V Sloveniji smo v določenih okoljih priča zelo zgodnjemu pitju alkohola, govorimo o starosti od 11 do 14 let.

Na žalost se to pojavlja tudi v drugih evropskih državah, kjer je pitje alkohola prav tako normalizirano. Soočeni pa smo še z novim izzivom, to so družbeni mediji. Zaradi svoje novosti ta prostor ostaja nereguliran, mlade pa je treba naučiti kritičnega presojanja videnega na internetu.

3. Katere nevarne trende ali prakse industrije, ki vplivajo na mlade, je treba izpostaviti oziroma se vam zdi, da se jim posveča premalo pozornosti?

Alkoholna industrija se spretno prilagaja specifikam okolja in populaciji, na katero cilja. V Sloveniji na primer skuša spodbujati “kulturo pitja” in vzdrževati idejo, da je (prekomerno) pitje nekaj normalnega.

Pri tem jim pomagajo predvsem njihove marketinške prakse, kot je umeščanje izdelkov (ang. product placement). Alkohol se v različnih popularnih vsebinah, kot so serije in glasbeni videospoti, skrito pojavlja in s tem ustvarja idejo, da je alkohol pač nekaj, kar je vedno prisotno. V zadnjem času lahko vidimo tudi promocijo alkohola specifično za mlada dekleta, s katero se ponuja t. i. “skinny drinks.” Alkohol se prikaže kot nizkokaloričen, ponekod pa se ga podaja tudi v privlačnih, tudi precej stereotipnih barvah, ki naj bi dekleta privabile k pitju.

Ravno zato moramo mlade učiti kritičnega mišljenja, da bodo sami lažje zagledali strategije industrije in se sami zase odločili, ali bi zares radi postali kupci in s tem podporniki alkoholne industrije.

4. V sklopu svojega delovanja redno izvajate tudi “mystery shopping”. Kako ta odraža realnost dostopnosti alkohola pri nas? 

Raziskava skriti nakupi vedno znova pokaže kruto in žalostno realnost, v kateri živimo. Čeprav imamo v Sloveniji dostopnost alkohola zakonsko omejeno, večina mladoletnih oseb zlahka dobi alkohol. 88,8 % mladih je lahko kupilo alkohol v trgovini.

Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) se torej v Sloveniji v praksi slabo izkaže. Vodstva trgovskih verig se na to ne požvižgajo in zdi se, da jim je mar za izpolnjevanje svojih zakonskih dolžnosti, s tem pa pritiskajo oziroma ne motivirajo svojih prodajalcev in prodajalk v trgovinah.

Opozoriti pa moramo še na drugačne oblike kupovanja alkohola, ki so postale pogostejše v času pandemije covida-19. Z vse večjo porabo dostavljanja hrane in pijače lahko mladi naročijo alkohol tudi prek spleta, kar pa zaenkrat ostaja izredno neregulirano področje.

5. Ste na katerega od svojih dosežkov na področju aktivizma in zagovorništva na področju alkoholne politike še posebej ponosni?

Sodelovali smo pri spremembah alkoholnih politik in pri preverjanju spoštovanja zakonov v praksi. V Sloveniji imamo na področju alkoholne politike še kar nekaj prostora za izboljšave, predvsem pri implementaciji zakonov ter regulaciji novih načinov prodaje in oglaševanja.

Do te točke pa ne bi prišli brez sodelovanja z ostalimi organizacijami. Posebej moramo izpostaviti Združenje za kronično nenalezljive bolezni in organizacije, ki v združenju sodelujejo (poleg naše organizacije še Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo ter Inštitut za zdravje in okolje).

6. Na kaj bi opozorili in kaj bi svetovali tako mladim kot tudi širši publiki (vključno s starši, pedagogi, zdravstvenimi delavci itd.) na temo alkoholnega marketinga? 

Mladi so izjemno bistroumni ter opazijo veliko več, kot si mislimo. Če jim damo prostor, da se jasno izražajo ter povedo svoje mnenje, lahko skupaj pridemo do mnogo ugotovitev in se skupaj veliko naučimo.

Ko govorimo o navadah, povezanih z rabo alkohola v Sloveniji, ne smemo pozabiti, da lahko spremembe dosežemo le s sodelovanjem vseh deležnikov, v kar vključujemo mlade same in pa tudi pedagoške delavce, starše, državne institucije ter ostale posameznike.

7. Ali bi želeli še kaj deliti z našimi bralci?

Vsakogar spodbujamo, da je vedno pozoren na zvite strategije in tehnike industrij, ki lahko resno ogrožajo naše zdravje. Prenehati moramo s spodbujanjem in normalizacijo rabe alkohola ter v mladih spodbuditi kritičnost.