Vsako leto 17. maja obeležujemo svetovni dan hipertenzije oziroma zvišanega krvnega tlaka, s katerim se v Sloveniji sooča skoraj polovica odraslih. Mnogi sploh ne vedo, da je njihov krvni tlak previsok, ali pa stanja ne jemljejo dovolj resno in so tako dolgotrajno izpostavljeni škodljivim učinkom.

O tej temi smo se pogovarjali tudi z mag. Natašo Jan, univ. dipl. biol., direktorico in strokovno sodelavko Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Ali se nam lahko na kratko predstavite?

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1991. Kot osnovni poslanstvi društva sta bili opredeljeni preventiva bolezni srca in ožilja ter skrb za večjo kakovost življenja bolnikov z že obstoječo srčno-žilno boleznijo. Zelo pomembno je ozaveščanje članstva in vsega prebivalstva Slovenije o zdravem načinu življenja in preprečevanju dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Društvo ima status delovanja v javnem interesu na področju zdravstva in tudi na področju raziskovalne dejavnosti. Več o društvu si lahko preberete na povezavi. 

Kaj vam pomeni svetovni dan hipertenzije?

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije svetovni dan hipertenzije vključuje med svoje javnozdravstvene aktivnosti. Letos smo se ob svetovnem dnevu hipertenzije, 17. maju, pridružili tudi Združenju za arterijsko hipertenzijo, in sicer pri akciji Mesec meritev maj (MMM 2022), namenjeni ozaveščanju o nevarnostih, ki jih povzroča zvišan krvni tlak. Le z rednimi meritvami lahko namreč pripomoremo k njegovemu hitrejšemu prepoznavanju in s tem k zdravljenju.

SD hipertenzije letos poteka pod geslom “Natančno si izmerite krvni tlak, nadzorujte ga, živite dlje”. Kaj natančno to geslo pomeni in zakaj je vzdrževanje nizkega krvnega tlaka pomembno?

“Natančno si izmerite krvni tlak, nadzorujte ga, živite dlje” pomeni, da bo z rednim merjenjem nadzor nad krvnim tlakom boljši, dolgoročno tveganje za zaplete zaradi zvišanih vrednosti pa manjše. Spremljanje krvnega tlaka doma je enostavno, lahko ga opravimo sami s pravilno delujočim aparatom za merjenje krvnega tlaka (aparat mora biti umerjen in nepoškodovan, z njim pa ravnajmo, kot piše v proizvajalčevih navodilih).

Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Ob vsakdanjih aktivnostih se krvni tlak dvigne, kar je normalno. Kadar pa so vrednosti krvnega tlaka stalno zvišane nad 140/90 mm Hg, govorimo o bolezensko zvišanem krvnem tlaku – arterijski hipertenziji. Vzdrževanje nizkega krvnega tlaka je pomembno za učinkovito delovanje vitalnih organov – srca, možganov in ledvic, ki skrbijo za naše splošno zdravje in dobro počutje. Zaradi tega je pomembno, da je krvni tlak nižji od 140/90 mm Hg.

Ste ob tem dnevu pripravili kakšne posebne dogodke? Kaj bi ljudem svetovali ob obeležitvi tega dneva? 

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je organiziralo brezplačne meritve krvnega tlaka in glukoze. Medicinska ekipa je delila informativne letake in brošure o hipertenziji, sladkorni bolezni, angini pektoris in drugih srčno-žilnih boleznih. Meritve so potekale v torek, 17. 5., od 10. do 18. ure v Ljubljani v CityParku pred trgovino Interspar in v sredo, 18. 5., od 10. do 18. ure v Kopru v Park centru Koper.

V Posvetovalnici poteka “Mesec osveščanja o visokem krvnem tlaku”, v okviru katerega ljudem merimo krvni tlak in jim svetujemo glede tega ter podarimo publikacije o tej bolezni in tudi o preventivi.

Ste na katerega od svojih dosežkov še posebej ponosni?

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je lani obeležilo 30-letnico. Od takrat se pri nas vedno več govori o preventivi in zdravem življenjskem slogu, pa ne samo v našem društvu. Pobuda ustanoviteljev društva je posejala seme in tudi druge spodbudila k aktivnemu delovanju. Imamo vse več nevladnih organizacij, da preventiva dobiva večjo težo tudi v uradni zdravstveni politiki, vse več je ljudi, ki resnično živijo vse bolj zdravo. V teh tridesetih letih smo z aktivnostmi društva segli v vse konce Slovenije in tudi čez meje, saj se povezujemo tudi s sorodnimi tujimi organizacijami in skupaj zastavljamo aktivnosti na področju preventive pred nastankom bolezni srca in ožilja ter skrbimo za bolj kakovostno življenje ljudi z že obstoječo srčno-žilno boleznijo.

Ali bi želeli še kaj deliti z našimi bralci?

Pomembno je, da krvni tlak merimo po naslednjih navodilih Združenja za hipertenzijo:

• Vsaj pol ure pred merjenjem ni priporočljivo jesti, kaditi, piti kave ali alkohola, se fizično naprezati ali jemati zdravila (vključno z zdravili za znižanje krvnega tlaka).
• Nekaj minut pred merjenjem izpraznite mehur in se povsem umirite, vsaj 5 minut udobno počivajte.
• Krvni tlak se običajno meri sede, s stopali na tleh.
• Med meritvijo ni priporočljivo govoriti ali poslušati sogovornika, saj to lahko vpliva na sproščenost.
• Manšeta mora biti v višini srca, ne glede na to, na kakšen način merite krvni tlak.
• Roka naj počiva v udobnem položaju.
• Meritve je treba opraviti dvakrat zapored, zlasti če so izmerjene vrednosti zvišane.
• Če se meritvi izraziteje razlikujeta, je potrebna še tretja, ki bo potrdila dejanske vrednosti.
• Datum in čas meritve, povprečno vrednost krvnega tlaka (sistoličnega in diastoličnega) in srčnega utripa redno zapisujte v Dnevnik meritev krvnega tlaka, ki je na voljo pri osebnem zdravniku ali v lekarni, dostopen pa je tudi na www.zakajtibijesrce.si.