Ljubljana, 25. oktober 2024 – V mesecu oktobru, ki je namenjen ozaveščanju o raku dojk, opozarjamo na resna tveganja, povezana s »pinkwashingom« v alkoholni industriji in trženjem alkohola, ki je pogosto usmerjeno prav na ženske. Medtem ko številne blagovne znamke s pomočjo rožnate pentlje promovirajo svoje izdelke in prispevajo k ozaveščanju o raku dojk, ostaja dejstvo, da raba alkohola neposredno povečuje tveganje za razvoj te bolezni. Takšne marketinške strategije ne le spodkopavajo prizadevanja za preprečevanje raka, temveč tudi ustvarjajo zavajajočo sliko o vplivu alkohola na zdravje žensk.

ALKOHOL IN RAK 

Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) uvršča alkohol v skupino 1 človeških karcinogenov, kar pomeni, da je dokazano povezan z razvojem več vrst raka. Poleg raka dojk alkohol povečuje tveganje za razvoj raka ustne votline, žrela, požiralnika, jeter, grla in debelega črevesa. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da varne ravni rabe alkohola ni. Študije kažejo, da že vsakodnevna raba ene alkoholne pijače, kot je 500 ml piva ali 200 ml vina, bistveno poveča tveganje za nastanek raka, pri čemer je tveganje za nastanek raka dojk še posebej izrazito.

ALKOHOL IN RAK DOJK – NEVIDNA POVEZAVA

Raba alkohola (približno 15–30 gramov alkohola na dan ali 1–2 pijači na dan) povečuje tveganje za nastanek raka dojk za 30–50 %, kar so dosledno pokazale kohortne in primerjalne študije. Alkohol zvišuje raven estrogena in drugih hormonov, kar lahko pospeši rast rakavih celic v dojkah in tako poveča tveganje za razvoj raka dojk. Raziskave so pokazale tudi, da je raba alkohola še posebej tvegano v obdobju med prvo menstruacijo in prvo nosečnostjo, ko so dojke v fazi intenzivnega razvoja in so zato bolj občutljive na škodljive snovi (karcinogene). V tem obdobju hitrega celičnega razmnoževanja in rasti so nezrele celice v dojkah bolj dovzetne za mutacije in poškodbe DNK, ki jih povzročajo rakotvorne snovi, kot je alkohol. Povišane ravni estrogena, ki jih spodbuja raba alkohola, pospešujejo celično delitev in s tem povečujejo tveganje za nastanek rakavih celic. Tveganje za nastanek raka dojk se sorazmerno povečuje s količino in trajanjem rabe alkohola. Ženske, ki začnejo uporabljati alkohol v mlajših letih, so zato izpostavljene večjemu tveganju za razvoj raka dojk v primerjavi s tistimi, ki začnejo uporabljati alkohol kasneje v življenju.

»PINKWASHING« IN SKRITI VPLIVI NA ZDRAVJE ŽENSK

V mesecu oktobru številne blagovne znamke, vključno z alkoholno industrijo, uporabljajo rožnato pentljo in druga simbolična sporočila za promocijo svojih izdelkov v podporo ozaveščanju o raku dojk. Ironija je v tem, da alkohol, ki ga te blagovne znamke promovirajo, neposredno prispeva k povečanemu tveganju za nastanek raka dojk. Študija je pokazala, da številna podjetja v alkoholni industriji povezujejo svoje blagovne znamke z rožnato pentljo in dobrodelnimi organizacijami, ki podpirajo raziskave raka dojk, kar ustvarja zavajajoče sporočilo, ki pri potrošnikih lahko vzbudi občutek, da je raba alkohola varna, čeprav dokazano povečuje tveganje za to bolezen. 

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, pojasnjuje: “Alkoholna industrija s takšnimi trženjskimi praksami prikrito spodbuja rabo alkohola, medtem ko z oglaševanjem podpira raziskave raka. To dvojno sporočilo je zavajajoče, saj alkohol neposredno povečuje tveganje za raka dojk. Takšne marketinške strategije so zavajajoče in nevarne. Pomembno je, da se jasno opozarja na tveganja, ki jih prinaša raba alkohola, še posebej v povezavi z boleznimi, kot je rak. Industrija ne sme prispevati k ohranjanju napačnih predstav o posledicah rabe alkohola.”

POZIV K UKREPANJU

Oktober, mesec ozaveščanja o raku dojk, mora služiti kot izhodišče za dolgoročna prizadevanja, ki vključujejo stalno ozaveščanje o nevarnostih alkohola. Pomembno je zavedanje, da je omejevanje rabe alkohola eden ključnih preventivnih ukrepov v boju proti raku dojk. Kozlovič poudarja: “Najprej je nujna strožja regulacija digitalnega oglaševanja, saj so mladi in ranljive skupine v digitalnih in družbenih medijih pogosto tarča agresivnih promocijskih kampanj alkoholnih pijač. Omejevanje dostopa do teh vsebin je ključno za zmanjšanje njihove izpostavljenosti.” 

Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma dodaja: “Poleg tega je treba uvesti jasno označevanje vpliva rabe alkohola na zdravje. Na vseh alkoholnih izdelkih bi morala biti vidna opozorila o tveganjih za zdravje, vključno s tveganjem za razvoj raka dojk, kar bi potrošnikom omogočilo bolj informirane odločitve. Pomembna je tudi sprememba pogojev dobrodelnih partnerstev. Dobrodelne organizacije, ki so povezane z raziskavami raka, bi morale ponovno premisliti svoje sodelovanje z alkoholno industrijo, saj ta povezava ustvarja zavajajoča sporočila, ki alkohol prikazujejo kot del rešitve, čeprav je v resnici eden izmed dejavnikov tveganja za razvoj raka dojk.” David Razboršek, direktor Zavoda Vozim, nadaljuje: “Nujno je tudi ozaveščanje o nevarnostih pinkwashinga, saj mnoge alkoholne blagovne znamke izkoriščajo simbol rožnate pentlje za promocijo svojih izdelkov, čeprav alkohol neposredno povečuje tveganje za razvoj raka dojk. Treba je opozoriti na to škodljivo prakso in spodbujati potrošnike k zavedanju o tveganjih.“ Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, zaključuje: “Nazadnje predlagamo višje obdavčitve alkoholnih pijač. Povečanje obdavčitve bi lahko zagotovilo dodatna sredstva za financiranje preventivnih zdravstvenih programov in izobraževalnih kampanj, usmerjenih v zmanjšanje rabe alkohola in preprečevanje raka dojk.”

S tovrstnimi ukrepi lahko dosežemo trajne spremembe, ki bodo varovale zdravje prihodnjih generacij. Le s skupnimi prizadevanji zdravstvenih strokovnjakov, nevladnih organizacij, politike in širše javnosti lahko ustvarimo okolje, kjer bo raba alkohola ustrezno regulirana, tveganja pa jasno predstavljena.

Za več informacij: https://sncda.si/roznata-ocala/

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 031 880 520 (Matej Košir) ali e-poštnem naslovu info@sncda.si. 

Lep pozdrav,

Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja

Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma

David Razboršek, direktor Zavoda Vozim

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje