Intervju: Naš planet, naše zdravje

Včeraj smo obeleževali svetovni dan zdravja, ki je letos potekal pod geslom “Naš planet, naše zdravje”.

O povezavi med okoljem in našim zdravjem pričajo številni podatki. Vsako leto na primer zabeležimo kar 13 milijonov prezgodnjih smrti, povezanih z okoljskimi dejavniki.

Okoljska kriza predstavlja tudi vedno večje tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so različna rakava obolenja, kronične bolezni dihal in srčno-žilne bolezni.

Tovrstne smrti in bolezni pa je z ustreznimi ukrepi ter ozaveščanjem javnosti mogoče preprečiti.

S tem se ukvarjajo tudi pri Inštitutu za zdravje in okolje, o katerem nam je več povedal direktor inštituta Tomaž Gorenc.

Ali se nam lahko na kratko predstavite?

Inštitut za zdravje in okolje je organizacija s statusom v javnem interesu s področja varovanja okolja, ki povezuje vsebinska področja okolja, javnega zdravja ter interdisciplinarnega področja okolje-zdravje. S svojimi aktivnostmi, med katere sodijo ozaveščanje in izobraževanje, zagovorništvo ter komuniciranje znanosti, spodbujamo k pozitivnim družbenim spremembam na omenjenih področjih.

Ste na katerega od svojih dosežkov še posebej ponosni?

Seveda! V šestih letih obstoja smo se uveljavili kot nišna organizacija v javnem interesu, ki povezuje okoljske in javnozdravstvene vsebine. Prepoznani smo zaradi številnih aktivnosti na področju zagovorništva, implementaciji številnih socialnomarketinških kampanj in “citizen science” intervencij, kot so Vplivnez.si, Pozor, tukaj je dihanje nevarno itd. Ponosni smo tudi na slovensko različico kalkulatorja ekološkega odtisa, ki smo ga razvili z vrhunskimi strokovnjaki v letu 2021. 

Že peto leto tudi koordiniramo Partnerstvo za okolje in zdravje, v velik ponos pa nam je tudi pridobitev statusa v javnem interesu. 

Ste prva organizacija, ki v Sloveniji formalno povezuje okolje in zdravje. Ali ste se na svoji poti soočali s kakšnimi preprekami in kako ste jih premagali?

Drži, smo prva nevladna organizacija, ki deluje na tem interdisciplinarnem področju. Kot neke vrste ledolomilci smo se oziroma se soočamo z nekaterimi preprekami. Te prepreke so vidne predvsem na nacionalni ravni. Na evropski ravni je namreč to področje bolj uveljavljeno. 

Največ izzivov vidimo v dejstvu, da v Sloveniji manjka kar nekaj kapacitet v razumevanju tega področja. Velikokrat številni deležniki na okolje in javno zdravje še vedno gledajo kot na ločena sistema, čeprav je okolje zelo pomembna determinanta zdravja. Okolje (npr. kakovost zraka) je poleg zasvojenosti (npr. tobak, alkohol) tudi ena ključnih determinant za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. 

Kako Slovenija razume povezavo med okoljem in zdravjem?

Stroka se vedno bolj zaveda in razume povezavo med okoljem in zdravjem. Ker pa je to področje zelo široko, ga je zelo težko celostno naslavljati. Odraz razumevanja tega je med odločevalci ali splošni javnosti bolj šibko oziroma se spremembe dogajajo počasi. Še največ razumevanja je med onesnaženostjo zraka v povezavi z zdravjem. Medtem pa so teme prilagajanja na podnebne spremembe in javno zdravje ali pa podnebne spremembe in vektorsko prenosljive bolezni pri splošni javnosti dokaj eksotično področje. 

Tudi ko se pogovarjamo o energetski revščini (pozimi in poleti), na primer ne moremo zanemariti vidikov zdravja. Posledično energetska revščina ni le socialno-ekonomski problem, temveč tudi javnozdravstveni. 

Kakšne spremembe na področju okolja-zdravja so v Sloveniji najbolj nujne? Lahko pri nas izpostavimo kakšno dobro prakso na področju varstva zdravja in planeta?

Menimo, da je treba v Sloveniji to področje nasloviti sistemsko. To pomeni, da začnemo aktivno uresničevati zaveze Ostravske deklaracije iz leta 2017, h kateri so se zavezale evropske države. V Sloveniji po Strategiji RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2011–2020 nimamo nobenega nadaljevalnega strateškega dokumenta, ki bi sistematično naslavljal to področje in spremljal napredek.

Okolje-zdravje je medsektorsko področje, zato ni domena le enega ministrstva, temveč sta potrebna povezovanje in sodelovanje. V preteklih letih je za ta namen delovala tudi medresorska delovna skupina.

Ko sprejemamo okoljsko, infrastrukturno ali energetsko zakonodajo, je treba upoštevati tudi javnozdravstvene vidike. 

Kaj vam pomeni, da svetovni dan zdravja letos poteka pod geslom “Naš planet, naše zdravje”?

Mislim, da je letošnji slogan pomensko zelo zgovoren ravno z vidika povezovanja okolja in zdravja. V praksi to pomeni, da je kakovost našega življenjskega okolja odvisna od tega, kako bomo skrbeli za svoj planet (od osebnih odločitev do okolju prijazne zakonodaje), kar se bo posledično kazalo na zdravju.  

Na inštitutu redno skrbimo za ozaveščanje javnosti o tovrstnih temah, zato smo ob tej priložnosti objavili tudi spodnjo infografiko z zanimivimi (a precej zaskrbljujočimi) dejstvi, povezanimi z zdravjem ljudi in našega planeta:

Ali bi želeli še kaj deliti z našimi bralci?

Da so vabljeni slediti našim aktivnostim in se vključevati. Tako lahko vsakega bralca povabim na številne priložnosti, ki jih s partnerji organiziramo na področju okolja in zdravja.

Ena takšnih je prihajajoča šola zagovorništva s področja okolja in zdravja ali pa mednarodna poletna šola na temo podnebnih sprememb in trajnosti.  

Deli s prijatelji:

Share on facebook
Facebook
Share on linkedin
LinkedIn
Share on twitter
Twitter
Novice

Preberite tudi

Študijski obisk Islandije

V sklopu projekta “Ker alkohol ni mleko”, ki ga sofinancira Active Citizens Fund, smo v obdobju od 23. do 26. maja 2022 obiskali partnersko organizacijo