Alkohol predstavlja eno najpogosteje konzumiranih psihoaktivnih substanc na svetovni ravni. Prisoten ni le v alkoholnih pijačah, kot so pivo, vino in žgane pijače, temveč tudi v številnih drugih izdelkih, kot so farmacevtski pripravki in ustne vodice. Kljub razširjeni rabi alkohola njegovi vplivi na zdravje, tako kratkoročni kot dolgoročni, predstavljajo resno tveganje. 

Alkohol neposredno vpliva na različne telesne sisteme in je povezan z razvojem številnih bolezni. Redno uživanje alkohola, tudi v tako imenovanih zmernih količinah (ta izraz se vse bolj opušča, saj varna količina alkohola ne obstaja), ali prekomerno pitje povečuje tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. Med te sodijo rak, srčno-žilne bolezni in motnje prebavil. Poleg tega ima alkohol škodljive učinke na duševno zdravje in povzroča upad kognitivnih funkcij.

Kratkoročni učinki alkohola

Kratkoročna raba alkohola lahko hitro povzroči opazne spremembe v telesu in delovanju organov. Tudi manjše količine alkohola imajo pomemben vpliv na centralni živčni sistem in druge telesne funkcije, kar lahko vodi do takojšnjih fizičnih in kognitivnih sprememb. 

• Možgani: Alkohol deluje kot depresor na centralni živčni sistem, kar upočasni delovanje možganov in zmanjša zmožnost hitrih refleksov ter vpliva na ravnotežje. Prav tako alkohol povzroča težave s spominom, koncentracijo in spanjem. 
• Srce: Po zaužitju alkohola se srčni utrip začasno poveča, krvne žile se razširijo, kar daje občutek toplote. Kljub temu alkohol hitro zniža telesno temperaturo, kar lahko vodi do hlajenja telesa in nepravilnosti v delovanju srčno-žilnega sistema.
• Prebavni sistem: Alkohol draži želodčno sluznico, kar povzroči povečano izločanje želodčnih sokov. To lahko povzroča bolečine v trebuhu, napihnjenost in drisko. 
• Jetra: Jetra so organ, ki presnavlja večino alkohola v telesu. Že kratkotrajna raba alkohola lahko povzroči stres v jetrih, saj se morajo ta intenzivno ukvarjati s filtriranjem alkohola in odstranjevanjem strupenih snovi iz krvi. 

Dolgoročni vplivi alkohola na zdravje

Dolgotrajna raba alkohola prinaša trajne in resne posledice za zdravje, saj vpliva na številne telesne sisteme.

• Kognitivne motnje: Dolgotrajna raba alkohola škoduje nevrotransmiterjem, ki so ključni za prenos signalov med možganskimi celicami, kar vodi v upad kognitivnih funkcij, kot so spomin, koncentracija, presojevalne sposobnosti in sposobnost učenja. Pri kroničnih oblikah rabe alkohola se pogosto pojavi alkoholna demenca, ki se kaže v hudi oslabitvi spomina in zmedenosti. 
• Duševne motnje: Prekomerna raba alkohola povečuje tveganje za pojav depresije in anksioznosti, saj vpliva na nevrokemično ravnovesje v možganih, zlasti na ravni serotonina, kar povzroča občutke tesnobe in nihanja razpoloženja. Pri ljudeh, ki že trpijo za duševnimi motnjami, alkohol pogosto deluje kot sprožilec, ki še poslabša simptome. Poleg tega lahko dolgotrajna raba alkohola vodi v alkoholno odvisnost, ki je ena izmed najpogostejših in najbolj resnih duševnih motenj, povezanih z alkoholom. 
• Bolezni jeter: Jetra so eden najbolj prizadetih organov pri dolgotrajni rabi alkohola. Prekomerna raba alkohola vodi v maščobna jetra (steatoza), alkoholni hepatitis in cirozo jeter, kar so resna in pogosto nepopravljiva stanja. Ciroza jeter je kronično obolenje, pri katerem pride do trajnih poškodb jetrnega tkiva, kar lahko vodi v odpoved jeter. 
• Kardiovaskularni sistem: Redna raba alkohola povečuje tveganje za povišan krvni tlak, srčne aritmije in srčno kap. Prav tako povzroča oslabelost srčne mišice (miokardiopatijo) in povečuje tveganje za možgansko kap. Poleg tega je znano, da alkohol povečuje tveganje za nastanek nenadnih motenj v delovanju srca, kar lahko povzroči srčni zastoj.
• Rak: Alkohol je dokazano karcinogen in je neposredno povezan z razvojem številnih vrst raka. Med najpogosteje prizadete vrste raka spadajo rak dojke, rak jeter, rak debelega črevesa, rak požiralnika, grla in ustne votline. Alkohol spodbuja razvoj raka prek presnovnih produktov, kot je acetaldehid, ki lahko poškoduje DNK in povzroči mutacije celic.

Raba alkohola ima torej številne negativne posledice za zdravje, tako kratkoročne kot dolgoročne. Medtem ko kratkoročni učinki vključujejo fizične in psihične spremembe, kot so upočasnitev refleksov, motnje v delovanju srca in draženje prebavil, pa dolgotrajna raba alkohola vodi v trajne poškodbe vitalnih organov, povečano tveganje za nastanek raka, bolezni jeter in srčno-žilnih bolezni.

Poleg telesnih poškodb dolgotrajna raba alkohola pomembno vpliva tudi na duševno zdravje, kar lahko vodi v razvoj anksioznosti, depresije ter drugih duševnih motenj. Ne smemo zanemariti vpliva alkohola na socialne odnose in kakovost življenja posameznika, saj pogosto povzroča socialno izolacijo, težave v medosebnih odnosih in zmanjšano produktivnost. Zaradi številnih negativnih posledic je ključnega pomena ozaveščanje o škodljivih vplivih alkohola ter spodbujanje k abstinenci, da se prepreči nastanek dolgoročnih zdravstvenih zapletov in ohrani boljše splošno zdravje posameznika.

Viri:

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9637453/

https://americanaddictioncenters.org/alcohol/risks-effects-dangers

https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/alcohol#:~:text=Health%20risks%20of%20alcohol%20use&text=Drinking%20alcohol%20is%20associated%20with,anxiety%20and%20alcohol%20use%20disorders.