Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ki predstavlja pomemben mejnik v globalnem prizadevanju za zmanjšanje odvisnosti od tobaka in tobačnih izdelkov z izboljšanjem splošnega zdravja prebivalstva. Ta dan ni namenjen le ozaveščanju o škodljivih učinkih kajenja, temveč predvsem spodbujanju ljudi k prenehanju s to škodljivo zasvojenostjo.

Tomaž Čakš, dr. med. spec., je z nami delil svoje strokovno znanje in izkušnje ter pojasnil, zakaj je prenehanje kajenja ključno za posameznika in družbo kot celoto, kako vpliva na telesno in duševno zdravje ter kakšne dolgoročne posledice prinaša.

1. Kakšne so najpogostejše fizične spremembe, ki jih posamezniki doživijo po prenehanju s kajenjem, in kako te vplivajo na splošno zdravje?

Pozitivni vplivi po prenehanju kajenja se lahko pojavijo zelo hitro in imajo dolgotrajne vplive na zdravje posameznika:

Težava je v tem, da marsikateri kadilec takoj ne prepozna pozitivnih učinkov prenehanja, saj so ti v začetku zakriti z znaki abstinenčnega sindroma.

2. Kakšen vpliv ima kajenje na duševno zdravje kadilcev?

Ker gre za zasvojenost z nikotinom, ima ta psihoaktivna snov velik vpliv na možgane. Nikotin deluje prek nikotinskih receptorjev v možganih, sprošča nevronske prenašalce, kot so dopamin, adrenalin, noradrenalin in serotonin. Ti nevronski prenašalci so vpleteni v dogajanja v možganih, kar vodi do sprememb v obnašanju in počutju. Najvidneje se to kaže v primerih, ko nekdo poskuša prenehati z uporabo nikotina.

Posebej nevaren je vpliv na razvijajoče se možgane otroka in mladostnika. Nedozoreli možgani najstnika so podvrženi znatni rasti, reorganizaciji in oblikovanju. Neusklajene časovnice dozorevanja kortikalnih in podkortičnih regij vodijo do zmanjšanja izvršilnega nadzora nad nagrajevanjem in motiviranega vedenja. Nikotin lahko posledično škodi razvoju možganov mladostnika.[1]

Možgani se razvijajo do okoli 25. leta starosti, zato lahko raba nikotina v adolescenci škoduje delom možganov, ki nadzorujejo pozornost, učenje, razpoloženje in nadzor nad impulzi.[1] Vsakič, ko se ustvari nov spomin ali se nauči nova spretnost, se med možganskimi celicami vzpostavijo močnejše povezave ali sinapse. Možgani mladih gradijo sinapse hitreje kot možgani odraslih. Posledično se zaradi uporabe nikotina spreminja način tvorjenja tovrstnih sinaps. Raba nikotina v adolescenci pa lahko poveča tudi tveganje za prihodnjo odvisnost od drugih drog.

3. Kako se duševno počutje posameznika spreminja po prenehanju kajenja in kakšne so možnosti soočanja z morebitnimi izzivi na tem področju?

Duševno počutje posameznika je lahko zelo individualno pogojeno, saj je vsak posameznik oseba zase. Se pa lahko po prenehanju rabe nikotina pojavlja vrsta odtegnitvenih simptomov, kot so silna želja po nikotinu, glavoboli, suh jezik, tiščanje v prsih, izkašljevanje, zaprtje, napetost in nemir, razdraženost, tesnobnost, slaba volja, prebujanje med spanjem, depresija, težave pri koncentraciji, nepotrpežljivost ter povečanje apetita.

4. Kako lahko družba kot celota prispeva k ustvarjanju podpornega okolja za tiste, ki se odločijo opustiti to zasvojenost?

Kot družba lahko prispevamo s prizadevanjem za spreminjanje primerne zakonodaje, ustvarjanjem okolja brez tobačnega dima in aerosola drugih nikotinskih izdelkov, z jasnimi opozorili na nikotinskih izdelkih o njihovi škodljivosti, močnim povišanjem cen nikotinskih izdelkov, preprečevanjem prodaje različnih izdelkov, zmanjšanjem dostopnosti nikotinskih izdelkov predvsem za mlade in preprečevanjem vpliva tobačne industrije.

5. Kaj bi svetovali mladim, ki se soočajo s pritiski vrstnikov ali družbe v zvezi s kajenjem?

Rekel bi jim, da ni “frajer” tisti, ki podleže vabilom vrstnikov, ampak tisti, ki lahko jasno reče, da tega ne potrebuje. Ni torej “in” tisti, ki uporablja nikotinski izdelek, ampak tisti, ki je dovolj močan, da se temu upre.

6. Kako se lahko posamezniki sami pripravijo na uspešno prenehanje s kajenjem in kateri so ključni viri podpore, ki jih lahko uporabijo v tem procesu?

Večina uporabnikov nikotinskih izdelkov želi prenehati z uporabo, vendar le redki so zares sposobni za ta korak, še posebej, če se v to podajo sami brez pomoči. Poznamo več načinov opuščanja kajenja, za katera se posamezniki različno odločijo. Osebe, ki trpijo za hudo zasvojenostjo z nikotinom, bi po mojem mnenju morale imeti prost dostop do intenzivnega zdravljenja, ki bi zajemalo farmakološko, vedenjsko ter kognitivno terapijo.

Kaj lahko kadilec naredi sam?

Najprej naj poskuša spoznati svoj način kajenja. Pri tem naj svoja opažanja beleži v dnevniku, v katerega zapisuje, kdaj prižge cigareto, iz katerih razlogov (npr. za stimulacijo, sprostitev, “proti” nemiru, iz navade ipd.). Po beleženju naj si sestavi seznam razlogov, zakaj bi želel prenehati s kajenjem. V seznam lahko vključi preračun porabe financ, ker predstavlja breme.

Poleg samopomoči imamo v Sloveniji na voljo skupinske delavnice v ZVC in CKZ (DMS, psihologi), individualne delavnice v ZVC in CKZ (DMS, psihologi), svetovalne telefone (080 27 77) in tako imenovano farmakoterapijo.

Pomembno je, da je pomoč pri opuščanju zasvojenosti z nikotinom vodena in pod kontrolo strokovnjaka. Za to so na voljo izobraženi terapevti v okviru zdravstvenih domov ter tako imenovanih Zdravstveno-vzgojnih centrov (ZVC) in Centrov za krepitev zdravja (CKZ). V centrih so posebej za to usposobljeni strokovnjaki, ki nudijo podporo pri premagovanju težav z opuščanjem zasvojenosti z nikotinom. 

Prav tako v okviru NIJZ deluje brezplačna anonimna telefonska številka 080 2777, na katero se lahko obrnejo po pomoč in nasvete tisti, ki bi želeli prenehati z rabo nikotina. Na tej telefonski številki lahko vsakdo pridobi potrebne informacije o opuščanju oziroma se dogovori za pomoč pri opuščanju prek telefona. Telefon deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Prek telefonske številke je možno proaktivno telefonsko svetovanje svetovalca, ki je namenjeno podpori, preprečevanju ponovne rabe nikotinskih izdelkov in reševanju trenutnih težav. Svetovanje za opuščanje je vzpostavljeno tudi na internetnem forumu, https://med.over.net/. V lekarnah so na voljo različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki uporabniku pomagajo pri uspešnejši opustitvi nikotina. Na voljo so tako žvečilke, obliži in inhalatorji, o uporabi teh izdelkov vam lahko svetujejo v lekarni. Zdravila na recept vam lahko predpiše vaš osebni zdravnik. Več si lahko preberete v gradivih, dostopnih na povezavah.[1]

7. Kateri koraki so po vašem mnenju ključni za ustvarjanje trajnih in pozitivnih sprememb v boju proti kajenju na lokalni in globalni ravni?

Za ustvarjanje trajnih in pozitivnih sprememb je predvsem pomembno ozaveščati o nevarnostih in škodljivostih nikotinskih izdelkov, predvsem pri mladih. Na lokalni ravni je treba ves čas nuditi podporo in pomoč tistim, ki se želijo rešiti te svoje zasvojenosti. Nikakor je ne smemo obsojati, saj je tovrstna zasvojenost opredeljena kot bolezensko stanje tudi v Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB). Na državni in globalni ravni pa pomembno predvsem omejevanje proizvodnje, distribucije ter reklamiranja nikotinskih izdelkov in preprečevanje ilegalne proizvodnje in trgovine. Nikotinske izdelke, ki so prisotni na trgu, je treba omejiti pri prodaji in povišati ceno s primernimi davki.

8. Zaključna misel, ki bi jo radi delili?

Tobak v cigareti je samo ena izmed oblik, s katero uporabniki vnašajo nikotin v telo. Soočamo se s porastom mladih, ki pričenjajo vnašati nikotin v telo s pomočjo različnih drugih izdelkov in posledično že zgodaj postanejo zasvojeni z nikotinom. Nikotin velja za izredno zasvojljivo snov, ki močno vpliva na razvoj možganov pri mladih.

Zasvojenost z nikotinom postane še izrazitejša, če začnejo posamezniki z njegovo rabo v mlajših letih. Ob tem ima sam nikotin, ne glede na to, ali je iz tobaka ali iz drugega izdelka, celo vrsto negativnih vplivov na vse organske sisteme v telesu. Ti povezani izdelki (e-cigarete, fuge, nikotinske vrečke in podobno) so in še prihajajo na trg pod lažno reklamo, da so pripomočki za opuščanje kajenja. Žal je tako, da so to samo pripomočki za začetek in posledično trajajoče vzdrževanje nikotinske zasvojenosti.


[1] https://www.nijz.si/sl/publikacije/kajenje-skoduje-vasemu-zdravju https://www.nijz.si/sl/publikacije/izzivi-opuscanja-kajenja

https://www.nijz.si/sl/publikacije/ne-bom-vec-kadil-ne-bom-vec-kadila